Prvič, velikost ni pomembna.
V povprečju imajo letošnje kandidatke manj prebivalcev kot prejšnja leta. Prav tako letos prvič ni med njimi niti ene izrazito velike ali mestne občine z več deset tisoč prebivalci. Kako to? Najverjetnejši razlog je prav glavni poudarek letošnjega izbora, torej otipljivi rezultati štiriletnega mandata. Preprosto: majhne občine, majhni problemi. Manjši problemi, lažje reševanje. Razvojne zahteve manjših krajev niso primerljive s kompleksnimi vprašanji, s katerimi se soočajo župani in uprave večjih mest. Bolj zapletena organizacija prinaša manjšo preglednost in s tem več priložnosti za koruptivne prakse, ki žal zaznamujejo kar nekaj slovenskih večjih občin. Po drugi strani nismo uspeli najti prav nobenih dokazov, ki bi kazali, da so majhne občine že kar po definiciji manj učinkovite.
Drugič, več žensk v ospredju.
Med 211 občinami jih ima le deset županje. Med letošnjimi desetimi občinami, ki so prišle v ožji izbor za nagrado Zlati kamen, dve vodita županji. To je povsem nesorazmerno z deležem s siceršnjim deležem županj. Je to znak nadpovprečne uspešnosti žensk pri vodenju lokalne samouprave?
Morda. Vsekakor tudi med ostalimi osmimi županjami jih še nekaj izstopa po svoji uspešnosti in prepoznavnosti. In kako je z občinskimi upravami? Štiri občinske uprave vodijo ženske, štiri moški. V dveh občinah (Odranci in Prebold) občinski upravi vodi župan. Povsem »moške« občine – torej take, kjer je na obeh ključnih položajih moški – so med kandidatkami tri: Ajdovščina, Škofljica in Zagorje ob Savi. Zato pa v občini Semič ob županji tudi občinsko upravo vodi ženska.
Tretjič, strategija mora živeti v praksi.
Med kandidatkami za nagrado Zlati kamen se vsako leto ponovi zelo podobna slika. Nekatere občine imajo izjemen strateški pristop: razdelane in dokumentirane strategije, ki zares živijo v praksi. Prav zato so med kandidatkami za nagrado. V postopku namreč odkrijemo precej občin z obsežnimi strateškimi dokumenti, ki jih praviloma pripravi zunanje svetovalno podjetje in ki so bolj ali manj mrtev papir. Pri kandidatkah strategija živi, vodila uporabljajo pri vsakdanjem upravljanju občine – in to prinaša otipljive rezultate. Ta uspeh ni posebno presenečenje – imeti in uporabljati kakovostno strategijo je preverjen način, kako upravljati sisteme. Bolj nenavadno je, da je vsako leto med kandidatkami kar nekaj občin, kjer s še tako ustvarjalno interpretacijo ne moremo razbrati strateškega pristopa. Pa vendar so uspešne, celo izjemno. No, vsaj na razmeroma kratek rok.
Četrtič, razvijajte podjetništvo.
Občine, pri katerih lahko izmerimo otipljiv napredek v času zdajšnjega mandata, imajo praviloma močno razvito podjetništvo in dajejo temu elementu dostikrat nadpovprečno močan velik poudarek. Formula je zelo preprosta. Razvito podjetništvo prinese bogatejši občinski proračun in stabilen trg dela, s tem pa boljši življenjski standard na večini področij. Živahno podjetniško dogajanje prinese tudi robustnejše gospodarstvo, ki je bolj odporno na krizo. Ne nazadnje: v okolju z razvitejšo podjetniško kulturo imajo ljudje dobre zglede in so tudi zato bolj iniciativni in prilagodljivi na hitre spremembe.
Petič, privabite tuje naložbe.
Razvoj podjetništva je torej vzvod, ki najbolj vpliva na celoten razvoj kraja. A kaj lahko občina – torej občinski svet, uprava in župan naredijo za to? Najhitrejši recept: privabite investitorje. Občini Prebold in Odranci sodita med najhitreje razvijajoče se kraje v Sloveniji – s tem, da so Odranci v razvojno izrazito problematični regiji. Hiter razvoj sta občini dosegli prav s prihodom tujega investitorja. Neposreden učinek so nova delovna mesta. Drugi učinek je ta, da nove tovarne potrebujejo podizvajalce, kar deluje kot katalizator za razvoj lokalnih manjših podjetij in obrtnikov. Tretjič, zelo pogosto se v bližino uspešnega podjetja naselijo še druga. In celotna razvojna spirala se zavrti navzgor.
In kako si lahko z vsem tem pomagamo?
Edino velikost je med temi petimi značilnostmi letošnjih kandidatov »naravna danost«. Vse ostalo so elementi, na katere je možno vplivati. Obogatiti vodenje z ženskim zornim kotom. Postaviti strategijo in jo izvajati. Spodbujati podjetništvo in privabiti tuje naložbe. Tem receptom za uspeh bi lahko očitali, da v njih ni nič izvirnega in da ne gre za nič drugega kot za skupek samoumevnosti. Res je. S ponosom lahko ugotovimo, da nismo bili čisto nič inovativni. Ugovarjati pa moramo, da gre za samoumevnosti: če bi bile, bi se po njih bržkone ravnali vsi. Pa se ne. Še zdaleč ne.
Pomembnejši ugovor na naše ugotovitve ja ta, da smo v formulah sicer odkrili, kaj je potrebno narediti, ne pa tudi, kako. Odgovor deloma ponujamo vsako leto na konferenci Zlati kamen s podrobnejšo predstavitvijo izbranih najboljših praks. Ob tem pa razvijamo nove razsežnost projekta Zlati kamen. V prihodnosti bomo intenzivneje razvijali vsaj dva momenta. Prvič, razvijamo analitična orodja, ki bodo razsvetljenim županom in strokovnjakom v občinskih upravah še olajšala kakovostno ciljno in strateško vodenje. Če uporabljajo takšna orodja na državni ravni ne eni strani in na drugi v podjetjih, zakaj jih ne bi še na ravni lokalne samouprave. In drugič, posebej pozorno se bomo ukvarjali z nekaterimi področji, ki so za razvoj lokalne skupnosti odločilnega pomena – in razvili nove razsežnosti projekta. Kaj in kdaj? Spremljajte novice na portalu slovenske lokalne samouprave Zlati kamen.