Študija temelji na 80 študijah primerov in pogovorih s 30 župani uspešnih mest na štirih kontinentih: v Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki. Analiza se sicer osredotoča na večja mesta, toda večino ugotovitev se da z zrnom soli prenesti tudi na manjše lokalne skupnosti.
Trije ključni vzvodi, na katere se osredotoča McKinseyeva študija so:
– Kako doseči pametno rast
– Kako narediti več z manj
– Kako dobiti javno podporo za spremembe.
Nekaj poudarkov povzemamo v nadaljevanju. Celotno študijo v izvirniku lahko snamete s klikom na povezavo: McKInsey – How To Make a City Great.
Kako doseči pametno rast?
Ključ do uspešnega gospodarstva je preprost: pritegniti dobre ljudi in podjetja, ali – drugače povedano – kapital in znanje. Analiza hiše McKinsey dokazuje, da je pri tem bistven strateški pristop. Ni dovolj ponuditi davčne olajšave, če ne vemo natančno, koga želimo pritegniti in kakšna je naša razvojna vizija kraja. Izjemno pomemben element je odnos lokalne politike do potencialnih vlagateljev. Investitorji prihajajo tja, kjer lokalna politika in uprava uporabita storitveni model in prepoznata v investitorju svojo stranko. Povedano preprosto: vedeta se do investitorja kot bi se na primer vedel dober gostilničar do svojega gosta.
Drugič, pametna mesta v celoti izhajajo iz trajnostne razvojne paradigme. Razumevanje, da pri tem ne gre za nikakršno sentimentalnost, ampak za gol in preprost ekonomsko utemeljen račun, je postalo nekaj samoumevnega tako rekoč povsod. Trajnostni razvoj preprosto pomeni dolgoročno načrtovanje, ki upošteva tudi dolgoročne učinke posameznih aktivnosti. Zato izbira takšne politike, ki čim manj obremenjujejo vire in delujejo dobro na zdravstveno stanje prebivalstva.
Izredno pomemben razvojni dejavnik je socialna vključenost vseh prebivalcev. Priložnosti morajo biti odprte za vse, ob tem pa mora biti posebej poskrbljeno za ranljive skupine. Pozor, pri tem sta pomembni obe strani enačbe: tako odprte priložnosti kot skrb za ranljive. (ne sem se zgoditi, da bi posamezne povezane interesne skupine v imenu navidezne skrbi za ranljive blokirale razvoj in tako zaprle prostor za priložnosti). Ponovno so pomembna konkretna dejanja in ne deklarativne politične izjave.
Narediti več z manj viri.
Formula: pametno obvladovati stroške, oblikovati smiselna in dobro zastavljena javno-zasebna partnerstva, uporabiti informacijsko tehnologijo ter spremljati konkretne učinke posameznih investicij.
Ena od ključnih potez, ki odlikuje dobre lokalne skupnosti, je vitka uprava. Zlasti v dobrih časih je potrebno paziti, da se administrativni aparat in druge javne službe ne razbohotijo – na račun varčnega zaposlovanja v dobrih časih lahko občine oblikujejo rezerve, s pomočjo katerih prebrodijo težje čase ne da bi trpela kakovost življenja prebivalcev. Ponovno je ključna pri tem tista tržna miselnost, ki izhaja iz prepričanja, da je javna služba namenjena kakovostnim storitvam za prebivalstvo – in ne za reševanje brezposelnosti v kraju (ali celo med sorodniki in prijatelji).
Izjemno pomemben moment, s pomočjo katerega lahko naredimo »več z manj«, je spremljanje konkretnih učinkov posameznih investicij. Ti učinki nikdar niso preprosti, oziroma enosmerni. Zlasti projekti, ki jih sofinancira EU, sicer dostikrat zahtevajo oblikovanje jasnih ciljev ter postavljanje in spremljanje meril. Toda vse skupaj deluje v praksi kot administracija, ki je sama sebi namen (to spremljanje občine praviloma prevalijo na lokalno razvojno agencijo, ki pa ni nosilec odgovornosti za posamezne investicijske odločitve). Ne gre za to, pač pa za to, da je sprotno spremljanje ciljev popolnoma vgrajeno v način, kako neka občina deluje. Z drugimi besedami: delo z jasno postavljenimi cilji in konkretnimi merili morajo povsem ponotranjiti tako župan kot uslužbenci mestne uprave. Tak način dela poveča osebno odgovornost in s tem zavezanost ciljem, s tem pa pripelje do boljših odločitev.
Dobiti javno podporo za spremembe.
Dve nujni sestavini pri receptu za uspešno mesto sta karizmatičen župan in vizija. A tudi županova karizma ne pomaga, če vizije ne delijo prebivalci. Eno najuspešnejših mest sveta je južnokorejski Seoul. Župan Park Wonsoon je v intervjuju z McKinseyevimi svetovalci povedal: »Noben še tako velik genij ne more voditi mesta… Voditi morajo meščani in mje delo je v tem, da njihove zamisli spravim v sistem.« Mimogrede, Park je bil v mladih letih študentski aktivist in vodja demonstrantov, pozneje pa je sodeloval v nevladnih organizacijah, ki so se borile proti korupciji.
Vključevanje meščanov v odločanje in maksimalna preglednost sodita v način dela, kjer ni potreben ne PR ne druge oblike »prepričevanja« občanov, da bi jih pridobili na svojo stran. In za to gre: da lokalna samouprava deluje na način, ki bo sam po sebi tak, da ga bo javnost podpirala.
Ta način vključuje nekaj preprostih, a močnih gradnikov. Prvi, močna ekipa. Močna ekipa ne pomeni ekipe, ki ljudje močno kimajo z glavo (kot dostikrat velja pri nas), ampak kjer znajo ljudje močno uporabljati glavo za ustvarjalno razmišljanje. Povedano drugače, župani uspešnih mest zbirajo okrog sebe talent in znanje. Druga izjemno pomemben element je ponovno preglednost. Jasno in z otipljivimi merili pokazati učinke posameznih odločitev. Povedano po domače: čisti računi, dobri prijatelji. Kjer je merjenje učinkov ponotranjen način dela, kjer so odgovornosti za posamezne investicijske odločitve jasne in javnost o vsem tem seznanjena, prepričevanje ni potrebno.
