Dva pomembna dogodka. Prvi, Anton Peršak je za leto dni predsednik NALAS, pomembne organizacije, ki združuje zveze lokalnih skupnosti jugovzhodne Evrope. Drugi, med 25. in 27. septembrom bo potekal drugi sejem lokalnih skupnosti te regije in to na Reki, torej v naši neposredni bližini. Ob tej priložnosti nam je novi predsednik okvirno predstavil namen in delovanje omrežja.
Kakšno funkcijo ima omrežje NALAS?
Združenje NALAS je bilo ustanovljeno pod patronatom Evropske unije. Ves čas od padca Berlinskega zidu naprej skušajo unija in tradicionalno demokratične države pomagati tistim, ki so živeli onkraj železne zavese pri razvoju demokracije, pri snovanju razvojnih konceptov ter ustanavljanju in uveljavljanju institucij, ki sodijo v demokracijo. NALAS tako ves čas deluje pod patronatom EU, finančno pa tudi s pomočjo različnih skladov in fundacij iz Nemčije, Švice in drugih držav.
V NALAS so vključene nacionalne zveze in združenja občin v jugovzhodni Evropi, torej v območju od Slovenije, prek drugih držav bivše Jugoslavije, do Grčije, Albanije, Romunije, Bolgarije, evropskega dela Turčije in Moldavije. Namen organizacije je dvojen. Po eni strani je to izmenjava izkušenj in dobrih praks med samimi organizacijami in občinami iz različnih držav. Nič manj pomemben pa ni drugi namen: spodbujanje dialoga z vladami, ki naj prispeva k decentralizaciji kot ključnemu pogoju demokracije, uveljavljanje principov subsidiarnosti – torej principov, da se o lokalnih vprašanjih odloča na lokalni ravni, vprašanju fiskalne in finančne avtonomije in podobno.
Kakšno korist imajo lahko od tega povezovanja slovenske občine?
Kadar se v Sloveniji primerjamo z državami jugovzhodne Evrope, imamo dostikrat vzvišen odnos, češ, mi sodimo v srednjo Evropo in podobno. Po mojih izkušnjah ni vedno nujno tako. Tudi mi se lahko iz teh izmenjav naučimo marsikaj. Če se navežem na aktualne razmere: stopnja decentralizacije je pri nas zelo nizka. Občine imajo zelo veliko nalog in zelo malo pristojnosti in avtonomije. Centralna oblast v Sloveniji deluje zelo avtoritativno. Že na tej ravni lahko vidimo, da stvari v teh državah marsikdaj funkcionirajo bistveno bolje. Čeprav so te države objektivno manj razvite in to velja večinoma tudi za občine, se v teh okoljih vseeno dogaja marsikaj zanimivega. Še nekaj. NALAS je vključen tudi v širšo povezavo, ki vključuje vse sredozemske države. Na ta način je možno posredno priti do večjega prostora in s tem tudi do širših možnosti za sodelovanje, ne nazadnje tudi na področju gospodarstva. Prav spodbujanje sodelovanja na področju gospodarstva sodi med glavne poudarke konference NEXPO, kjer so podjetja pomemben udeleženec. Mimogrede, pri tem sodelujejo tudi banke. Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj denimo s posojili stimulirata vse to dogajanje.
Omenili ste sejem NEXPO. Kako potekajo priprave na dogodek, ki bo konec meseca?
Po zadnjih informacijah našega sekretariata potekajo priprave zelo dobro. Pričakujemo dobro udeležbo tako s strani občin kot podjetij zlasti iz tistih panog, ki dosti sodelujejo z občinami. Letošnji sejem NEXPO je druga prireditev te vrste: prvi NEXPO je bil organiziran leta 2011 v Sarajevu. Dogodek ima torej bienalno naravo. Sejem na Reki sicer poteka v sodelovanju med Omrežjem združenj lokalnih oblasti jugovzhodne Evrope in hrvaškim združenjem občin ter z izvedbeno podporo mest Reka in Opatija.
Kakšen je interes med slovenskimi podjetji in občinami?
Obiska bo kar nekaj. Ravno prejšnji teden smo o sejmu govorili na sestanku Skupnosti občine Slovenije. Skupnost bo imela na sejmu svoj razstavni prostor, kjer bodo tematsko predstavljena posamezna področja, kot denimo turizem, delovanje na področju obnovljivih virov in podobno. Tudi neformalne informacije, ki jih imam na voljo, kažejo, da je interesa kar nekaj tako med občinami, kot med podjetji ali organizacijami.
