O mestu in svetu

Kakovost življenja je  izredno težko opredeljiv koncept, čigar vrednotenje na objektivni in univerzalni ravni se zdi skoraj nemogoče. Zato so kriteriji ocenjevanja vedno izbrani in prilagojeni ciljnim skupinam. Vsaj pri nas najbolj znana je lestvica najboljših svetovnih mest svetovalne hiše Mercer. Namenjena je predvsem multinacionalnim družbam in vladam. Njeni ustvarjalci zatrjujejo, da so za potrebe svojih strank uspeli razviti objektiven način merjenja kakovosti življenja. 39 kriterijev, ki jih Mercer označuje kot objektivne, nevtralne in nepristranske, obsega 10 različnih področij, in se nanaša na tiste vidike, ki so po besedah podjetja najbrž pomembni za vsakogar. Ti med drugim vključujejo politično in ekonomsko stabilnost, osebno varnost, izobraževalni sistem, zdravstvo in komunalne storitve, prometno infrastrukturo, dostopnost potrošnih dobrin in primernih stanovanj, možnosti za rekreacijo, kot tudi povsem naravne dejavnike (klima, možnost naravnih katastrof). Izhodišče vrednotenja in umeščanja na lestvico je primerjava z New Yorkom, ki ima stalno oceno 100 točk.

Izhodišče: New York.

Mercerjeva lestvica za leto 2010 vključuje 221 mest, pri čemer se je New York kot izhodiščna točka primerjave znašel na 49. mestu. Pri uvrstitvah izrazito prednjačijo mesta zahodne, zahodne srednje in severne Evrope. Prva tri mesta zasedajo Dunaj, Zürich in Ženeva, med prvo petindvajseterico pa je kar 16 evropskih mest. V vrhu so izmed neevropskih zastopana le kanadska, avstralska in novozelandska mesta. Na samem dnu lestvice je s samo 14,7 točke Bagdad, sicer pa med 25 najslabše uvrščenimi prevladujejo mesta podsaharske Afrike.

Lanska primerjava je, poleg jasnega vzpona mest v hitro razvijajočih se trgih vzhodne in južne Azije ter Bližnjega Vzhoda, pokazala tudi občutno napredovanje mest vzhodne srednje in vzhodne Evrope. V tem regionalnem sklopu vodi Praga, ki se nahaja na 70. mestu. Sledita ji Budimpešta na 73. in Ljubljana na 77. mestu. V zvezi z uvrstitvijo slovenske prestolnice velja omeniti, da je njen župan Zoran Janković nedavno v svojem programu napovedal, da si bo mesto prizadevalo za  uvrstitev med deseterico najboljših do leta 2014. 

Mercerjeva lestvica kakovosti življenja

Vir: Mercer LLC, 2010

Mercerjevemu projektu sorodno poslanstvo zasleduje tudi lestvica Liveability Ranking, ki jo vsako leto objavlja Economist Intelligence Unit (EIU), neke vrste raziskovalni center britanske poslovne revije The Economist. Ta razvrstitev kaže do določene mere drugačno sliko od Mercerjeve, četudi ustvarjalci med drugim uporabljajo Mercerjeve podatke. Med lanskimi favoriti EIU ne prevladujejo evropska, temveč kanadska in avstralska mesta. Na prvem mestu se je znašel Vancouver, od evropskih mest pa sta med prvo deseterico le Dunaj (2.) ter Helsinki (6.). Zato so v časniku New York Times nedavno ustvarjalcem očitali anglocentričnost. Po drugi strani je uspeh kanadskih in avstralskih mest glede na kriterije izbora jasen, saj so ta prejela izvrstne ocene na področjih zdravstva in izobraževanja. Poleg omenjenih dveh sklopov so v ocenjevanje vključeni še dejavniki s področij stabilnosti, kulture in okolja ter infrastrukture.

Modna zapoved številka ena: okolje.

Posebno podkategorijo predstavljajo lestvice okoljske naravnanosti mest. V sklopu svojega vsakoletnega izbora Mercer sestavlja tudi posebno lestvico Eco-ranking, kjer so z visokimi uvrstitvami nagrajena tista mesta, ki jih odlikujejo trajnostna naravnanost, optimalna izraba obnovljivih virov ter minimalna raven onesnaževanja. Lansko leto je prvo mesto zaradi odličnih komunalnih storitev in infrastrukture, dostopnosti pitne vode, kot tudi relativno nizke onesnaženosti zraka zasedel Calgary.

European Green City Index je podoben izbor, ki pa je omejen na 30 pomembnejših evropskih mest in temelji na podrobnejšem in širšem vpogledu skozi 30 posameznih indikatorjev. Izbori potekajo pod vodstvom Economist Intelligence Unit v sodelovanju in pod sponzorstvom Siemensa, pri čemer ustvarjalci poudarjajo neodvisen značaj projekta, ki se naslanja zgolj na lastne raziskave. Leta 2010 se je najvišje uvrstil Köbenhavn, ki prednjači predvsem na področjih splošne okoljske politike, upravljanja z energijo ter prometa. Vsled ekonomskih in drugih zgodovinsko pogojenih dejavnikov visoka mesta na lestvici zasedajo mesta zahodne in severne Evrope. Iz nekdanje vzhodne Evrope se je najvišje uvrstil Vilnius (13.), medtem ko se je Ljubljana znašla na 19. mestu. 

Od vseh prej omenjenih drugačne cilje in drugačen koncept predstavlja lestvica najuspešnejših županov City Mayors. Njeni ustvarjalci iz neprofitnega in nevladnega think-tanka City Mayors stremijo predvsem k promociji in spodbudi takšnih mestnih oblasti,  ki uvajajo in uporabljajo inovativne in vzdržne razvojne politike. Pri tem je največja pozornost namenjena vprašanjem blaginje prebivalstva. Uvrščanje na lestvico poteka preko spletnih nominacij in glasovanja, pri čemer morajo glasovalci svojo izbiro tudi utemeljiti.

Ena poglavitnih dejavnosti City Mayors je tudi podpiranje zahtev po krepitvi lokalnih samouprav s širitvijo njihovega delokroga in večjo mero razpolaganja s sredstvi. Obenem je vsa skrb posvečena boju proti korupciji na lokalni ravni. V ta namen je inštitut razvil poseben etični kodeks, h kateremu se morajo zavezati vsi župani, ki želijo biti udeleženi pri izboru.