V petih letih (2008 – 2012) je proračunska sredstva za urejanje področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov namenilo 99 od 211 občin.
Kot pokažejo podatki v bazi ISSO, so vse občine skupaj v petih letih za trajnostno energetiko namenile 10 milijonov evrov. Od tega zneska so 5,9 milijona v ta namen porabile v letu 2012.
Največ je v petih letih za urejanje področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov namenila mestna občina Kranj (1,8 milijona evrov). Na prebivalca je v petih letih največ v ta namen porabil Žužemberk (182 evrov). Leta 2012 je za trajnostno energetiko največ porabila mestna občina Murska Sobota (1,5 milijona evrov), v relativnem smisli pa Šempeter-Vrtojba (83 evrov na prebivalca).
Ti podatki, ki so zajeti iz uradnih zaključnih računov občin, sicer ne dajejo popolnoma točne slike. Občine dejansko namenijo za učinkovitejšo rabo energije precej več, a so ta sredstva “skrita” na drugih proračunskih postavkah – denimo pri investicijah v javno razsvetljavo ali na primer v osnovno šolstvo, ko gre za energetsko prenovo šole.
Dobre energetske prakse občin, ki jih spremljamo v okviru akcije Zlati kamen, jasno kažejo, da sodijo vložki na področje trajnostne energetike med najdonosnejše, saj prinašajo velike prihranke. Zmagovalci v okviru izbora energetsko najučikovitejše občine v organizaciji portala energetika.net so prikazali podatke o prihrankih, ki presegajo tretjino stroškov za ogrevanje in več kot polovico stroškov za razsvetljavo.
Spodbudno:
– zneski za urejanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov rastejo.
– že z razmeroma majhnimi naložbami je možno doseči velike učinke.
