Ankaran

Zlati kamen 2023: razvojno najbolj prodorna občina v zahodni Sloveniji

Najmlajšo slovensko občino odlikuje neverjeten razvojni zagon. Tega lahko razberemo iz poročila o delu v zadnjem obdobju, ki razkriva zelo bogat spekter aktivnosti. V fazi sprejemanja  je zelo smela in sodobno zasnovana razvojna strategija: vključuje za kar 272 milijonov projektov. V ospredje postavlja neposredno demokracijo. To lahko zaznamo tudi v praksi – prek participativnega proračuna prebivalci odločajo o kar 50 odstotkih celotnega proračuna, kar je daleč največji odstotek med vsemi slovenskimi občinami. Nova strategija eksplicitno govori tudi o krepitvi odpornosti. Potenciali zagotovo še niso izkoriščeni, a naša najmlajša občina je uspela v kratkem času narediti osupljivo veliko. Ključni korak za prihodnost pa utegne biti načrtovana povezava središča kraja in obale.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Gre za občino z močnim proračunom in izrazito investicijsko naravnanostjo. Razvojna dinamika je precej velika – še lani je bil glede na indeks ISSO Ankaran na 90. mestu. Izmerjeni življenjski standard je najboljši v Sloveniji, Ankaran pa je na prvem mestu tudi glede na proračunsko učinkovitost. Zelo šibko vrednost imajo demografski kazalniki, pa tudi kazalniki za gospodarstvo.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Investicije: 837€ na prebivalca (4. mesto)
• Indeks preboja 2022: +46 mest (9.mesto)
• Energetska samooskrba: 0,5% (195. mesto)

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

NEPOSREDNA DEMOKRACIJA

V ospredje jo postavlja razvojna strategija. V praksi se neposredna demokracija v Ankaranu najbolj kaže skozi participativni proračun. V občini so med pionirji tega pristopa pri nas (uvedli so ga leta 2016), na ta način pa naj bi razporejali kar 50 odstotkov proračuna (!) – to je daleč največji delež pri nas. Trenutno je v informacijskem sistemu (kumulativno zbiranje) rekordnih 952 pobud občanov. Bržkone je na to zagretost za neposredno demokracijo vplivalo tudi to, da si je Ankaran moral samostojnost »priboriti« v času, ko je bila državna politika ustanavljanju novih občin nenaklonjena.

SMELA STRATEGIJA

Razvojni načrt (v fazi sprejemanja) je izrazito drzen.  

• V ospredje je postavljena »neposredna demokracija«/ participacija občanov.
• Razvojni načrt »ankaranskega polotoka« – koncept OPN je zelo podoben tistemu, ki ga imajo v sosednji občini Milje (čezmejno sodelovanje).
• Usklajenost s temeljnimi smernicami EU.
• Poudarjena tudi »krepitev odpornosti«.
• Načrt vključuje še  elemente pametnega naselja, pomladitev kraja, povečanje števila prebivalcev, novo urbanistična zasnova (povezava z morjem), gradnjo sončnih elektrarn (ni jasno, kako močnih), varovanje okolja (krajinski park Debeli rtič).

Načrt vključuje za kar 272 milijonov predlogov (celotni letni proračun občine znaša manj kot 10 milijonov). Lahko bi se vprašali, če je načrt realen – a v prid govori Poročilo o delu 2018 – 2022.

DOBRE PRAKSE

Ne le zavidljiv obseg za tako mlado občino – zaznamo lahko tudi kakovost aktivnosti. O kakovosti pričajo dobre prakse in tudi mednarodna priznanja.

Primer dobre prakse je univerzalna štipendija za mlade, ki je namenjena spodbujanju talentov na vseh področjih in v vseh oblikah – torej tudi takšnih, ki jih institucionalno okolje težje prepozna (pa so morda najbolj pomembni) in ki torej niso nujno povezani s šolskimi ocenami.

• Krajinski park Debeli rtič je prejel Trajnosti znak Inheritura (Sredozemlje, edini slovenski dobitnik).
• Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja 2021.
• Brezplačni javni prevoz v občini (poletna sezona).
• Skrb za dediščino. Predstavitev naravne in kulturne dediščine Ankarana | Občina Ankaran – Comune di Ancarano (obcina-ankaran.si)
• Skrb za ohranjanje biotopov. Izvedena 1. izobraževalna delavnica o sredozemskem slanem travniku | Občina Ankaran – Comune di Ancarano (obcina-ankaran.si)