Bohinj

Finalistke izbora za Zlati kamen 2023: zahodna Slovenija

Kaj nas prepriča pri Bohinju? Širina in bogastvo projektov, vse bolj izrazita trajnostna usmerjenost ter skrb za dediščino. Ti projekti so omogočili dinamični razvoj občine, ki se glede na merljive kazalnike uvršča prav na vrh seznama – med deset krajev z najboljšim razvojnim položajem. Veliko pozornost v kraju namenjajo trajnostni mobilnosti: umirjanju prometa na občutljivem in zavarovanem področju, spodbujanju javnega prevoza – tudi z novim načrtovanim multimodalnim potniškim središčem – ter smiselno gradnjo kolesarskih stez in pešpoti. Bohinj odlikujejo še številni drobni zdravorazumski prijemi (po gorenjsko »cenovno ugodni«), ki lahko veljajo za dobre prakse. Za ohranjanje stavbne dediščine tako skrbijo s praktičnimi priročniki, objavljenimi na spletni strani. Razvojna strategija eksplicitno ne postavlja odpornosti v ospredje. A če seštejemo konkretne korake zlasti na okoljskem in socialnem področju, Bohinj tudi po tej plati izstopa – vsaj glede na slovenske razmere. Ta splošni vtis potrjujeta tudi vrednost indeksa odpornosti in precej veliko število točk v kvalitativni analizi.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Merljivi kazalniki sistema ISSO kažejo zelo dinamičen razvoj kraja, ki se je v zadnjih letih prebil med desetino občin z najboljšo vrednostjo sestavljenega indeksa ISSO. Od leta 2018 do lani je Bohinj glede na indeks ISSO pridobil 23 mest. Razvoj je precej uravnotežen – le na trgu dela je položaj povprečen. Posebej izstopata izmerjena raven socialne kohezije (3. mesto) in proračunske učinkovitosti (8. mesto), položaj pa je izrazito nadpovprečen še na štirih področjih. Gospodarska moč in dinamika sta za malenkost nad povprečjem – to je za trgom dela druga najslabša uvrstitev kraja.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Indeks socialne kohezije: 78,08 (3. mesto)
• Indeks dnevnih migracij: 31% (22.mesto)
• Poraba energije: 496 kWh na prebivalca (167. mesto)*

*občine z nižjo porabo so uvrščene višje. Poraba je v Bohinju precej nad povprečjem (402 kWh na prebivalca) – sploh, ker Bohinj nima kakšne energetsko intenzivne industrije. 

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

PROJEKTNO UREJEN PRISTOP

Bohinj ima naravnost neverjeten nabor strategij in razvojnih načrtov, ki pa niso vedno medsebojno najbolj usklajeni. Glede na  leta 2017 objavljeno Strategijo trajnostnega razvoja občine 2025+ naj bi Bohinj postal »Referenčna občina za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo«. Na to vizijo se navezuje vrsta konkretnih projektov/ukrepov.

Strategija je sicer zasnovana (za slovenske razmere) izrazito sodobno. Med ukrepi so:

• Uvajanje mehke mobilnosti
• Varovanje vodnih virov
• Prehranska samooskrba
• Sonaravno urejanje prostora, trajnostna arhitektura in prilagajanje podnebnim spremembam.

Na vseh teh področjih lahko spremljamo sistematične aktivnosti. Strategija govori še o »stabilnem krožnem gospodarstvu«, ki med drugim temelji tudi na inovacijah in novih tehnologijah. Pomemben vzvod naj bi bila start-up platforma Bohinj.  Ta del zaenkrat še ni zares zaživel (med maloštevilnimi koraki je co-working center).

VELIKO ŠTEVILO MANJŠIH PROJEKTOV

Ob skrbi za infrastrukturo imajo v občini Bohinj vrsto zanimivih in dostikrat izvirnih manjših projektov, ki merijo na različna področja.  Zanimive so brezplačne delavnice za prebivalce za krepitev psihološke odpornosti. Kot dobro prakso lahko omenimo tudi analizo prehranskih navad prebivalcev – cilj te analize je boljša lokalna samooskrba ter ekološka in zdrava prehrana. Vrsta projektov meri na ohranjanje biotske raznovrstnosti .

TRAJNOSTNA MOBILNOST

Trajnostna mobilnost je očitno med glavnimi razvojnimi prioritetami v kraju. Skupna vrednost teh projektov (izvedenih v zadnjem obdobju in načrtovanih) presega 6 milijonov evrov. Omenimo lahko zlasti sistematična prizadevanja za umiritev prometa na območju Pokljuke in Ukanca. Poleti prevaža turiste po občini brezplačni avtobus. Bohinj je med kraji, ki namenjajo veliko denarja za gradnjo kolesarskih stez (povezava z Bledom). Med ukrepi trajnostne mobilnosti so tudi prometne študije in načrt za bodoči multimodalni potniški center Bohinjska Bistrica.

SKRB ZA DEDIŠČINO

Na spletni strani je vrsta priročnikov o tem, kako ohranjati/vzdrževati tipične objekte (kozolce, stavbe…) – to lahko štejemo kot potencialno dobro prakso. V proračunu namenjajo sredstva za geografsko zaščito bohinjskega sira in skute: Festival sirov je leta 2022 privabil sirarje iz 13 držav. Poseben projekt meri na ohranjanje ribje kulturne dediščine. Bohinj je vključen med Alpine Pearls, »alpske destinacije odličnosti« – te destinacije naj bi odlikoval predvsem izrazito trajnostno naravnan pristop do razvoja turizma.