Bovec

Finalistke za nagrado Zlati kamen 2022: Zahodna Slovenija

Bovec se je v zadnjih nekaj letih prebil med slovenske občine z najboljšim razvojnim položajem. Res je sicer, da je na skok sestavljenega indeksa ISSO v zadnjem letu močno vplivala tudi »administrativna« rast števila prebivalcev in s tem avtomatično izboljšanje tudi ostalih demografskih kazalnikov (lastniki vikendov so v času epidemije spremenili naslov stalnega bivališča). A tudi če odšteli učinke te navidezne izboljšave demografske podobe, bi bil Bovec uvrščen okrog 20. mesta – v prejšnjem desetletju so uvrstitve nihale nekje med 50. in 80. mestom. Okrepilo se je gospodarstvo (dodana vrednost), povečala podjetniška dinamika (nova podjetja), izboljšala izobrazbena struktura in očitno je, da se mladi po študiju zdaj pogosteje vračajo domov (izboljšanje indeksa bega možganov). Tudi sicer se v zadnjem obdobju čuti v občini svež veter in zagon. Začelo se je z oblikovanjem turistične strategije sredi prejšnjega desetletja. Ta dokument je bil zaradi svoje kakovosti podlaga za strategijo celotnega Zgornjega Posočja. Hkrati so povezali turistične organizacije treh občin v eno samo in ponovno zagnali smučišče Kanin. To je zdaj čezmejno povezano z italijanskim smučiščem in ima potencial, da se razvije v eno najboljših v Evropi (tako vsaj menijo partnerji v Italiji). Vse tri občine Zgornjega Posočja zgledno sodelujejo pri razvoju, a pri Bovcu ta usmerjenost v sodelovanje sega izrazito tudi čez državne meje. Številne razvojne poteze v času zadnjega mandata so pomembno prispevale k razvoju turistične ponudbe, ob tem pa je razvoj kraja vse bolj trajnostno obarvan.

ELEMENTI PREBOJA 2018-2022

INDEKS PREBOJA

Rast indeksa ISSO: 5,11

Uvrstitev: 5. mesto

Sprememba uvrstitve: 38 mest

Rang glede na spremembo uvrstitve: 13. – 14. mesto

ISSO 2022

IZSTOPAJOČA PODROČJA

Posebej izrazito spremembo indeksa zaznamo na področjih demografije, proračunske učinkovitosti in izobrazbe.

URAVNOTEŽENOST RAZVOJA

Razvoj v občini je neuravnotežen. Občina je v času zadnjega mandata močno izboljšala rezultat na treh področjih, na petih pa se je vrednost indeksa zmanjšala. To so trg dela, kakovost življenja, okolje, gospodarstvo in socialna kohezija. Ob tem moramo omeniti, da je upad vrednosti indeksov na večini področij precej zmeren (izjema je trg dela) in povezan z gibanjem posameznih kazalnikov. Kar pri 24 kazalnikih je bila dinamika v analiziranem obdobju izrazito nadpovprečna – pri 14 opažamo nadpovprečno izboljšanje, pri 10 kazalnikih pa poslabšanje vrednosti.

TRAJNOSTNI PREBOJ

IZSTOPAJOČA PODROČJA:

• Ekološko kmetovanje (12. mesto)
• Vključenost v območje NATURA2000 (20. mesto)
• »Zeleni« proračun (32. mesto)

V petih letih so za spodbujanje rabe obnovljivih virov in varčevanje z energijo v občini vložili dobrih 100.000 evrov ali 34 evrov na prebivalca.

36 odstotkov kmetijskih površin je obdelanih na ekološki način in ustrezajo kriterijem Ministrstva za kmetijstvo. To je precej nad povprečjem za slovenske občine.

• Turistična strategija občine (in Posočja) ima izrazite trajnostne poudarke.
• Trajnostna mobilnost je za občino pomembno področje: leta 2021 so uvedli brezplačne avtobusne povezane v turistični sezoni (hop on, hop off), občina subvencionira javni prevoz (tudi čezmejnega), občinsko vozilo za brezplačne prevoze (prostofer) je električno, promet pa so začeli umirjati tudi z uvedbo plačljivega parkiranja po celotni občini.
• V zimi 2018/2019 je v Bovcu začelo delovati daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
• S prenovo javne razsvetljave (samodejno prilagajanje svetilnosti, varčne in okolju prijazne svetilke) so zmanjšali letno porabo energije s 83,3 kWh na prebivalca na raven pod 35 kWh (dovoljena meja je 44,5 kWh).

DEMOKRATIČNI PREBOJ

Poleg solidne transparentnosti delovanja občinskega sveta in kakovostnega glasila za več občin (PRC: Sočasnik) so aktivnosti, povezane s preglednostjo delovanja in vključevanjem prebivalcev, precej povprečne ali celo podpovprečne.

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

Izjemna povezovalnost občine.

Bovec sodi med najbolj povezane in sodelujoče občine. Razvojno sodelovanje treh občin (Tolmin, Kobarid in Bovec) je na številnih področjih zgledno. Tri občine imajo skupno razvojno strategijo za turizem, povezujejo pa jih tudi številni projekti.V občini so v stalnih stikih tudi s predstavniki Furlanije Julijske Krajine in sosednjih občin v Italiji. Ti stiki imajo otipljive rezultate, zlasti povezavo med smučišči na Kaninu in V Žlebeh (Sella Nevea), avtobusne povezave, sodelovanje pri varovanju kulturne dediščine (rudniški predor Štoln). V Bovcu vsako poletje poteka tudi Poletna šola, ki jo organizira Alpsko-jadranska univerza v Celovcu ob sodelovanju s petimi univerzami iz Hrvaške, Italije in Slovenije ter ob pomoči avstrijskega izobraževalnega ministrstva in Občine Bovec. V okviru šole potekajo tudi tečaji slovenskega, nemškega, hrvaškega, italijanskega in furlanskega jezika.

Razvoj trajnostnega turizma.

V Bovcu so sredi prejšnjega desetletja pripravili strategijo razvoja trajnostnega turizma z ambicioznim ciljem: postati vodilna outdoor destinacija v Alpah. Dokument je bil nekaj let pozneje podlaga za turistično strategijo celotnega Zgornjega Posočja. V občini so torej temelje za strateški razvoj turizma pripravili še v času prejšnjega mandata. Vzporedno s strategijo je takrat potekal tudi proces združevanja turističnih organizacij v dolini Soče, sanacija in ponovni zagon Kanina in prijave na številne EU razpise.

Rezultati: Dolina Soče je nosilec zlatega znaka Green destination. Ekološka kmetija Pri Plajerju je bila leta 2020 najboljša turistična kmetija v Evropi (izbor bralcev časnika The Guardian). Razvoj smučišča Kanin ne poteka brez težav, a smučišče deluje in je povezano z italijanskimi smučišči V Žlebeh, kar je pomemben dosežek. V pripravi so načrti za obnovo in širitev smučišča in za povezavo turistične ponudbe na obeh straneh meje. Italijanski partnerji nameravajo v smučišče vložiti 35 milijonov evrov v prvi fazi, v drugi pa še 65 milijonov. Omenimo tudi BOFF (Bovški festival outdoor filma), ki je smiseln vzvod za promocijo in pozicioniranje turistične ponudbe občine in celotnega Posočja.

Projekti.

Številni projekti so povezani z razvojem turizma, a vplivajo tudi na kakovost življenja v kraju (kolesarske povezave, park, brvi, obnova cestne infrastrukture , Ribiška hiša). V Bovcu so v času tega mandata pripravili tudi vse potrebno za začetek gradnje dveh pomembnih objektov, nove športne dvorane in doma starejših.  Pomemben člen ponudbe je tudi letališče kot športno središče. Posebnost: na letališče vozijo smučarje iz drugih delov Slovenije. V kratkem naj bi ob letališču zgradili tudi hotel. Obnovo Strgulčeve hiše ter nekaj športnih (bazen) in manjših kulturnih objektov bodo financirali s pomočjo javno-zasebnega partnerstva.