Katere splošne značilnosti je razkril letošnji izbor za nagrado Zlati kamen za razvojno najprodornejšo občino?
1. Veliko novincev
Kar osem občin od dvanajstih še nikdar ni bilo v finalu izbora za nagrado Zlati kamen. Po več kot desetih letih projekta je takšna situacija precej redka.
2. Vzpon majhnih
Skoraj polovica občin v finalu sodi med majhne ali zelo majhne (“mikroobčine”). Med finalisti prvič ni nobene mestne občine.
3. Mladi župani
Kar nekaj finalistk ima izrazito mlade župane: David Klobasa, župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah, je bil leta 2018 najmlajši izvoljeni župan. Nejc Smole iz Medvod je bil najmlajši župan na volitvah leta 2014. Med mlajše župane lahko štejemo tudi Tadeja Beočanina iz Ajdovščine. Njihove skupne značilnosti: ambicioznost, pragmatičnost in interes za projekte, ki presegajo običajno gradnjo infrastrukture.
4. Izenačenost
Letošnje kandidatke so bile bolj izenačene kot običajno – glasovanje je bilo tesno zlasti pri dveh regijah (Osrednja z jugovzhodno Slovenijo in Notranjsko ter pri Vzhodni Sloveniji).
5. Izjemne zgodbe.
Kot vsako leto smo tudi letos odkrili izjemno zanimive razvojne zgodbe, dobre prakse in inovativne prijeme. Nekaj najbolj izstopajočih in tipičnih primerov letošnjih dobrih praks:
Kakovostne razvojne strategije. Odkar pripravljamo izbor za nagrado Zlati kamen, se je kakovost razvojnih dokumentov močno izboljšala. Vse manj je krajev, kjer je razvojna strategija zgolj administrativni in formalni dokument. Moderne strategije upoštevajo tako mnenje prebivalcev kot najpomembnejše smernice lokalnega in globalnega razvoja, so dovolj vizionarske, a vendar prizemljene: uresničljive in podprte s konkretnimi projekti. Letos posebej izstopata strategiji občin Bled in Solčava.
Zgledne prenove vaških, trških in mestnih jeder. Pri letošnjih kandidatkah prenove krajevnih jeder niso namenjene same sebi, oziroma samo večji urejenosti ali turistični privlačnosti kraja. Pripravljene so kot strateški razvojni vzvod, ki zasleduje vrsto med seboj povezanih ciljev na različnih področjih. Ti cilji so praviloma povezani z revitalizacijo središča, ki je prilagojeno ljudem in ne motoriziranemu prometu. Primere takšnih prenov najdemo v Ajdovščini, Laškem in Medvodah, v nekoliko drugačni obliki v Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, pred izvedbo pa je prenova središča Vodic.
Energetska samooskrba. Energetsko samooskrbne lokalne skupnosti so precej več kot muha enodnevnica. Luče med lanskimi kandidatkami so bile med pionirskimi kraji z delno samooskrbo. V Ajdovščini se energetsko v celoti oskrbuje soseska v naselju Budanje. Prizadevanja za vsaj delno energetsko samooskrbo zasledimo tudi pri vrsti drugih krajev, na primer v Loškem Potoku.
Participativni proračun. Ta prijem za vključevanje občanov v odločanje je vse bolj razširjen in ga uporablja polovica letošnjih finalistk za nagrado (torej šest od dvanajstih občin). Lovrenc na Pohorju je dokaz, da lahko prijem uporabljajo tudi v majhnih krajih.
Stanovanja za zaposlene. V Ajdovščini so ponudili podjetjem brezplačna zemljišča za gradnjo stanovanj za zaposlene. S tem izvirnih prijemom so se hitro odzvali na problem, da podjetja vse teže dobijo primerne kadre.
