Slovenj Gradec je »poseben kraj« z zelo jasno in posebno identiteto, ki močno temelji na globalni vpetosti. To se ne kaže le na deklarativni ravni (»mesto miru«) ali s prirejanjem posebnih dogodkov (Mirovniški festival, Festival drugačnosti), ampak tudi s tem, da mestna občina dostikrat igra pionirsko vlogo na zelo posebnih področjih od krožnega gospodarstva do spodbujanja dojenja. Občina izstopa po strateškem pristopu, izrazito pa skrbijo, da se splošne smernice udejanjajo skozi konkretne aktivnosti. V razvojni strategiji ima prostorska politika pomembno vlogo in posebej poudarka pomen večje ozelenitve kraja in oživitve degradiranih površin. Kakor lahko sodimo, je igral Slovenj Gradec pionirsko vlogo prav v sistematičnem pristopu do degradiranih površin in neizkoriščenih objektov, zelo zgodaj pa so tudi povezali prostorsko načrtovanje z umirjanjem prometa. Ker se prebivalstvo (in zlasti mladi) iz regije odseljujejo, ne preseneča, da so številne naložbe v kraju povezane z gradnjo stanovanj in nasploh z dvigom življenjskega standarda: raven naložb pa je prav v zadnjem obdobju dosegla rekordno raven.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Slovenj Gradec je glede na indeks ISSO uvrščen na solidno 52. mesto. Pri tem posebej izstopa velika mera uravnoteženosti področij: mestna občina ni uvrščena podpovprečno na prav nobenem od osmih področij. Nekaj vrednosti je boljših: izrazito izstopa življenjski standard, kjer je Slovenj Gradec na visokem 11. mestu. Raven investicij se je v zadnjem obdobju močno povečala in dosega za ta kraj rekordno raven.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Po kakovosti in dostopnosti prostorskih aktov Slovenj Gradec precej odstopa od povprečja. Prostor je tudi v razvojni strategiji postavljen na prvo mesto. Strategija posebej poudarja, da je potrebno povečati privlačnost mesta in poskrbeti za oživljanje slabo izkoriščenih in degradiranih območij. Vsaj nekaj zaključenih ali načrtovanih projektov v celoti sledi tem usmeritvam.
Strategija tudi jasno opredeli degradirana območja in jih našteje: v mestu so prvo analizo te vrste pripravili že leta 2008. Leta 2015 so pripravili študijo »Kje je prostor«, ki meri na neizkoriščene prostore v mestnem središču. Aktivna politika mirujočega prometa se je v mestu začela leta 1992 s prometno študijo starega jedra. Trenutno je v pripravi nov (šesti) OPN: v ta namen so leta 2023 potekale javne urbanistične delavnice. Tudi pri pripravah OPPN poskrbijo, da je javnost vključena – obvestila o razgrnitvah pa objavlja tudi občinsko glasilo.
STRATEŠKI PRISTOP
Občina sodi med izrazito strateško vodene kraje – ob razvojni strategiji imajo vrsto parcialnih razvojnih načrtov za zelo različna področja. V čem Slovenj Gradec pri pristopu izstopa?
• V mestu posebej skrbijo za medsebojno usklajenost načrtov za različna področja s TUS.
• Strategije dopolnjujejo izvedbeni oz. akcijski načrti. Da v mestu strateške načrte v veliki meri udejanjajo, kaže tudi pregled posameznih projektov.
• V TUS (2015-2030) je prostor postavljen prav na prvo mesto.
Primer parcialnega strateškega dokumenta je nova Strategija za privabljanje in ohranjanje podjetij 2022 – 2023. Takšna strategija je med slovenskimi občinami bolj kot ne izjema, dopolnjujejo jo z akcijskimi načrti, tudi za te pa so pripravili javne delavnice (SGlasnik, april 23).
Trajnostna urbana strategija 2015-2030 govori o »ubranosti bivanja«. Med prednostnimi usmeritvami so dostop do stanovanj, nove zelene površine v mestu, oživljanje mestnega jedra ter skrb za privlačnost kraja in večjo kakovost bivanja. Posebej pomembni usmeritvi sta še dvig konkurenčnosti in »zeleno mesto«, kjer posebej poudarek dajejo trajnostni mobilnosti in energetski učinkovitosti.
PROJEKTI
• Stanovanjske problematike se v MOSG lotevajo sistematično. V mestu so zgradili nov blok s 54 neprofitnimi stanovanji. Neprofitna stanovanja bodo zagotovili tudi zunaj mestnega središča v prenovljenih objektih. V proračunu za leto 2023 so za stanovanja namenili 1,7 milijona evrov (Sglasnik, marec 2023). Zagotovili so tudi prostor za stanovanjske skupine za ljudi z duševnimi motnjami (sicer projekt na ravni regije). https://www.slovenjgradec.si/Aktualno/Novice/v-mestu-bodo-zrasli-novi-stanovanjski-bloki
• Na degradiranem območju so zgradili urbani park s športno infrastrukturo, ki vključuje bazenski kompleks. Ta »največja investicija v občini« je bila zaključena leta 2022. Poleti v MOSG poskrbijo za brezplačne prevoze do bazena iz primestnih naselij.
• Mestno jedro je prenovljeno in prejema nagrade za urejenost. Posebej so poskrbeli za ozelenitev ulic (SGlasnik, april 2023).
• Med največjimi projekti občine je izgradnja nove čistilne naprave za pitno vodo z »najsodobnejšo tehnologijo« (ultrafiltracijo).
• Daljinsko ogrevanje v mestu skoraj v temelji na biomasi (lesni sekanci). Dobavitelj ima certifikat, ki zagotavlja skladnost z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (SGlasnik, december 2023). Za področje trajnostne mobilnosti so leta 2023 namenili okrog 600.000€. V pripravi je lokalni načrt hodljivosti.
Leta 2023 je proračun dosegel rekordnih 46 milijonov evrov in je med relativno največjimi v državi. V letu 2024 naj bi proračun dosegel skoraj 55 milijonov: okrog 20 milijonov je namenjenih za odpravo škode po poplavah. V proračunu bo torej ostalo skoraj 35 milijonov, kar je nekje raven leta 2022. Kljub večjim tekočim odhodkom bi to moralo zagotoviti precej normalen potek investicij.
NEKAJ RAZVOJNIH POSEBNOSTI IN PIONIRSKIH KORAKOV
V Slovenj Gradcu deluje Fakulteta za tehnologijo polimerov, ki je tesno povezana z gospodarstvom in je »pomembna za spodbujanje lokalnega razvoja«. S 120 študenti sodi med največje v srednji Evropi.
Mesto je imelo pionirsko vlogo pri krožnem gospodarstvu (prvi center ponovne uporabe v Sloveniji, Mednarodna konferenca o krožni embalaži leta 2021) in skrbi za razvoj socialnega podjetništva (podjetje Slokva, SGlasnik, december 2022).
Slovenj Gradec je bil (skupaj z Mislinjo) prva dojenju prijazna občina v Sloveniji (sicer je mesto prijazno invalidom, starim, mladim in branju, je med najbolj gostoljubnimi, prijaznimi kraji itd. itd.)