Brda v evropskih okvirih veljajo kot ena najboljših praks razvoja lokalne skupnosti. Ta razvoj odlikujejo celovitost (razvoj pokriva vsa ključna področja), inovativnost (ki se kaže skozi številne dobre prakse in izvirne prijeme), odprtost za sodelovanje, sistematičnost in ne nazadnje ambicioznost. Sistematičnost je najbolj očitna pri razvoju Brd kot butične turistične destinacije. Posebej spretni so pri promociji in zgodbe o Brdih lahko najdemo v vodilnih svetovnih medijih. A največji preboj so Brici naredili z vinarstvom. Res je, da so naravni pogoji več kot primerni za pridelavo vrhunskih vin – toda ti pogoji sami po sebi pač niso dovolj za uspeh. Brda so postala v treh desetletjih vinarska mikroregija z največ vrhunskimi priznanji na hektar na svetu. To je bilo mogoče zaradi sistematičnega pristopa, pa tudi zaradi neverjetne briške »trme in vztrajnosti«. Še ena posebnost je odigrala pomembno vlogo. Dolgoletni župan Brd Franc Mužič poudarja, da so uspehi občine sad »enotne vizije in složnosti«. Če pogledamo, kako so se posamezna področja v kraju razvijala, nemalokrat ugotovimo, da ključne iniciative prihajajo od posameznikov, občina kot politična in upravna struktura pa nudi le okvir za uresničitev. Prav to prepletanje pobud posameznikov in močnega podpornega okolja gradi »enotno vizijo in složnost« in je morda največja kakovost Brd – ter najboljši nauk za ostale.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Glede na razvojne kazalnike sistema ISSO se občina uvršča v zlato sredino. Najmočnejše vrednosti imajo kazalniki stanja: če bi upoštevali le slednje, bi bila občina uvrščena nekoliko nad povprečje, na 76. mesto. Najmočnejše področje je (kar ne preseneča) socialna kohezija, manj uspešna pa je občina pri okoljskih kazalnikih. Brda sodijo med občine, kjer odvržejo največ odpadkov na prebivalca, veliko pa je tudi dnevnih migracij. Omenimo še dobre vrednosti kazalnikov zdravja (kot primer: le še v štirih občinah imajo manj bolniških odsotnosti).
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Brda sodijo med maloštevilne občine, ki nima posebne podstrani z zbranimi dokumenti, povezanimi s prostorskim načrtovanjem. V pripravi so (šeste) spremembe in dopolnitve OPN – pri pripravah izrazito poudarjajo vključevanje javnosti. Toda prostorske informacije niso objavljene na pregleden način.
PRIMER DOBRE PRAKSE RAZVOJA PODEŽELJA
Leta 2020 je Svet Evrope uvrstil Brda med izbrane primere dobrih praks v razvoju podeželja/krajine (Council of Europe Landscape Convention). Delovanje konvencije precej meri na upravljanje prostora, Brda pa so priznanje prejela na račun sistematičnega razvoja turistične destinacije. Nekoliko manj znano Evropsko združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi ARGE je leta 2020 podelilo Brdom eno od sedmih Zlatih plaket za razvoj podeželja.
DOSLEDEN RAZVOJ BUTIČNE TURISTIČNE PONUDBE
Brda so se v preteklih letih večkrat uvrstila med 100 Top Green Destinations (v povprečju je med stotimi najbolj zelenimi destinacijami šest do sedem slovenskih). So nosilec Zlatega znaka Slovenia Green z vrsto prenočišč/lokalov, ki so zaradi trajnostne usmerjenosti prejeli Zeleni ključ (med temi je tudi grad Vila Vipolže). Leta 2022 je v Italiji kraj prejel nagrado Golden Wine Award 2022 kot najboljša vinska turistična destinacija.
Letos so v kraju sprejeli novo turistično strategijo, ki v ospredje postavlja butičnost. Toda, kot poudarjajo v strategiji, »butično ne pomeni petično«. Butičnost razumejo kot usmeritev v vrhunsko kakovost in poudarjanje »trajnostnega, zelenega in lokalnega«. Ta strategija je zanimiva tudi zato, ker je pravzaprav le zapis tega, kar v kraju dejansko dosledno počno že leta. Turistična ponudba je jasno profilirana, podprta pa z močnim in spretnim marketingom. O Brdih poročajo svetovni mediji, kraj obiskujejo delegacije iz celega sveta (npr iz Katalonije).
O sistematičnosti pristopa se lahko prepričamo npr. v članku Dogodki kot orodje za razvoj destinacije (Briški časnik, Jesen 2023, str.48) . Pri tem so v Brdih razvili vrsto inovativnih dobrih praks. Projekt Krog umetnosti »povezuje umetnike s celega sveta, vinarje, turistične ponudnike ter predstavnike različnih veleposlaništev v Sloveniji«. Vila Vipolže je pred leti prejela nagrado UNESCO za kakovostno prenovo – zdaj gosti množico ne le lokalnih, ampak tudi mednarodnih dogodkov (od čezmejnega opernega festivala do konference o rabi vodika ali srečanja belgijskih turističnih agencij. Mojstrska delavnica Masterclass Brda Home of Rebula je leta 2023 privabila vinarske novinarje iz desetih držav, med njimi tudi predstavnico vodilne vinarske revije Decanter.).
Prav razvoj rebule je dober primer specifičnega briškega pristopa, ki ga odlikuje sistematičnost, še bolj pa neverjetna vztrajnost. Začelo se je s praznikom rebule (2000), nadaljevalo z Društvom ljubiteljev rebule in Konzorcijem Brd (2003). Ta konzorcij je predhodnik zdajšnjega Zavoda za turizem, kulturo, mlade in šport. Konzorcij pa je postavil okvir za hitrejši razvoj in promocijo lokalnega vinarstva. Rezultat: Brda so v svetovnih merilih mikrolokacija z največ priznanji in medaljami za vina na hektar! Podoben razvoj lahko zaznamo tudi pri oljkarstvu in briška olja že prejemajo nagrade v New Yorku (največje svetovno ocenjevanje kakovosti oljčnih olj)
MEDNARODNO SODELOVANJE
»Na področju čezmejnega sodelovanja smo bili vedno avantgarda,« je izjavil župan v Briškem časniku (Jesen 2023). Obmejna občina seveda tesno sodeluje s kraji čez mejo (na primer s Števerjanom) in z avstrijsko Koroško (redni nastopi na sejmih, Celovška hiša umetnikov v Šmartnem). Številne aktivnosti v Brdih imajo izrazito mednarodno obarvanost (Art Circle, Giro d’Italia, pri organizaciji mojstrske delavnice na temo rebule sodelujejo tesno s čezmejnim Colliom…). Ta odprtost vpliva tudi na ambicioznost kraja.
»IZJEMEN RAZVOJ V TREH DESETLETJIH«
Z »enotno vizijo in složnostjo« so v Brdih naredili neverjeten preboj v treh desetletjih iz zaostalega in revnega zakotja. Razvoj je celovit, zajema vsa področja, odlikujejo pa ga tudi izrazite trajnostne poteze. Ta razvoj je po županovih besedah vključeval:
• Obnova infrastrukture
• Zagotavljanje oskrbe in storitev
• Vključevanje mladih in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja
• Skrb za naravno in kulturno dediščino
• Razvoj delovnih mest in podjetništva ter s tem priložnosti za mlade.
Zanimiva je prav teža, ki jo v občini dajejo mladim. V zadnjem obdobju so:
• Sprejeli strategijo mladih
• Formirali Mladinski svet Brda
• Postavili posebno spletno stran mladivbrdih.si
• Organizirali delavnice Start-up izziv.
• Razvili poseben participativni proračun za mlade.
Skrb za naravno in kulturno dediščino vključuje tudi skrb za tradicionalne obrti in veščine (sušenje sliv) in za ohranjanje sadnih vrst (že druga izdaja popisa starih sadnih sort je dvojezična, avtor pa skrbi tudi za gensko banko). Po uspešni obnovi Vile Vipolže so se lotili prenove gradu Dobrovo, ki bo »ena od ključnih lokacij projekta Evropske prestolnice kulture 2025« (na ta način so spretni Brici zagotovili tudi financiranje obnove). Priključitev Brd na vodvod Mrzlek v dolini Soče Bricem ni samo zagotovil zanesljive oskrbe s prvovrstno pitno vodo, ampak tudi vodo za zalivanje: prvi »zeleni priključki«, ki omogočajo zalivanje s pomočjo vodovodnega omrežja (zanje pa ni potrebno plačati kanalščine), »so bili zgrajeni prav v Brdih, zdaj pa so ustaljena praksa po celotni državi«. (Briški časnik, jesen 2022, str.9). Dodali bi lahko še skrb za ranljive (Projekt Dostopnost dobrin in storitev za ranljive na podeželju , financiranje spremljevalcev za otroke s posebnimi potrebami…)
