Kamnik v zadnjem času z dobrimi praksami izstopa zlasti na treh področjih: trajnostne mobilnosti, ravnanja z vodo in skrbi za kulturo. Te prakse so prav na vseh treh področjih povezane s konkretnimi ukrepi prostorske politike. V mednarodnem projektu, ki povezuje razvoj trajnostne mobilnosti s prostorskim načrtovanjem, ima Kamnik celo koordinatorsko vlogo. Razvoj kulturnih industrij v kraju je prepleten s prenovo in oživitvijo degradiranih območij. Raziskava vodnih izvirov v okolici Kamnika je pokazala, kako zelo je kakovost pitne vode odvisna od prostorskih ukrepov in njihovega udejanjanja (ali v tem primeru ne-udejanjanja). Kamnik tudi sicer izstopa kot zelo strateško upravljana občina, kjer so pripravili strategije celo za področja kot je hodljivost. Kot bi pri občini te velikosti pričakovali, je nabor razvojnih projektov širok in dovolj celovit, pri tem pa se občina precej spretno vključuje v evropske projekte. Posebej moramo omeniti zlasti ravnanje z vodo: v Kamniku sistematično skušajo povečati odpornost sistemov za oskrbo s pitno vodo na različne dogodke.
Če povemo po pravici, na področju prostorske politike Kamnik doslej ni blestel. Če omenimo le dva primera: razvoj na degradiranem območju stare smodnišnice je bil povsem stihijski in kaotičen, območje Velike Planine pa je »zunaj okvirov pravne države…« . A zdi se, da so prav z aktivnostmi v zadnjem času zelo ozavestili težave.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Glede na kazalnike sistema ISSO bi lahko rekli, da je Kamnik kraj brez posebnosti: zelo malo vrednosti kazalnikov izrazito izstopa. To velja tudi za področja. Na splošno je stanje solidno in občina je glede na sestavljeni indeks uvrščena v sredino. Dve šibki točki: investicije (na prebivalca) so v zadnjem obdobju med najnižjimi. Indeks bega možganov ima precej neugodno vrednost. Kot pozitivno lahko omenimo dobro razvito podjetništvo in manjši uspeh na področju okolja: Kamnik sodi med redke kraje, kjer so se količine zbranih odpadkov zmanjšale (so padle na raven leta 2006).
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Objavljeni so vsi pomembni prostorski dokumenti, posebej pa Kamnik pri vključevanju javnosti v procese prostorskega načrtovanja ne izstopa. Zato je Kamnik med vodilnimi občinami pri nas (kolikor lahko razberemo v okvirih naše zelo omejene akcije), ko gre za prepletanje prostorske politike s projekti na nekaterih strateško pomembnih področjih.
SKRB ZA VODE
Kamnik močno izstopa s sistematičnim pristopom do vode kot ključnega vira. V okviru projekta MUHA skušajo povečati odpornost sistemov s pitno vodo na različne dogodke. V prvi fazi gre za zbiranje podatkov in modeliranje, na tej osnovi pa nastaja varnostni načrt za pitno vodo. V občini so pripravili tudi celovito analizo 70 izvirov pitne vode: namen je bil narediti nov turistični izdelek, a rezultati so bili precej zaskrbljujoči: praktično vsi izviri, kamor se steka voda z območja Velike Planine, so onesnaženi s fekalijami. Zanimivo bo videti, kako bo občina rešila problem. Na razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav na območju Velike Planine leta 2021 ni prejela niti ene vloge! (Gorenjski Glas, okt21). V Kamniku so v zadnjem obdobju (še pred poplavami) veliko pozornosti namenjali tudi vodi kot grožnji za varnost.
TRAJNOSTNA MOBILNOST
Na področju trajnostne mobilnosti Kamnik izstopa z obsegom in širino aktivnosti. Nekaj projektov vsekakor sodi med dobre prakse.
• Kamnik je ena od dveh občin v Sloveniji, ki ima strategijo hodljivosti z načrtom konkretnih ukrepov.
• Na pobudo občine so Slovenske železnice uvedle dodatne linije na progi med Kamnikom, Domžalami in Ljubljano. Obnovljena postaja Graben je nadgrajena s P+R vozliščem.
• V sodelovanju s sosednjimi občinami so dokončali kolesarsko pot do Ljubljane in so tako (poleg Domžal) edini večji kraj, ki je s prestolnico kolesarsko dovolj kakovostno povezan (številne kolesarske povezave v ljubljanski okolici sodijo med primere greenwashing projektov).
• Kamnik je vodilni partner s koordinatorsko vlogo v mednarodnem projektu PopUpUrbanSpaces – Lažji prehod k aktivnim oblikam mobilnosti s spreminjanjem odnosa in potovalnega vedenja prebivalcev z uporabo rešitev zelenega taktičnega urbanizma in ustvarjanjem prostora.
V Kamniku lahko zasledimo nekaj dobrih praks, povezanih z okoljem:
• V občini organizirajo zbiranje še delujočih aparatov iz gospodinjstev.
• Informacije v zvezi z ravnanjem z odpadki so dostopne prek mobilne aplikacije Smetar.
RAZVOJ KULTURNE INDUSTRIJE
Vrsta projektov v Kamniku meri na ohranjanje kulturne dediščine, začenši s prenovo mestnega jedra in trških jeder, Starega gradu in Samostana Mekinje, ki je dobil novo (kulturno) vsebino. Do zdaj manj posrečena je bila prenova degradiranega območja bivše smodnišnice. To se utegne spremeniti tudi prek vključitve v projekt za razvoj ti. kulturnih industrij StimulArt. V Kamniku so s pomočjo projekta uredili Kreativno četrt Barutana, torej prostor za različne kreativne dejavnosti. Poleg tega je v okviru projekta nastala strategija razvoja kreativnih in kulturnih vsebin v Kamniku. Projekt povezuje pobude mladih, mladinske organizacije in lokalne podjetnike, v ozadju pa je že preverjena manjša skupina »dolgotrajno mladih«, ki delujejo v okviru Mladinskega centra Kotlovnica. Ta center med drugim organizira KamFest, 9-dnevni festival, kjer so v 17 letih priredili 850 različnih dogodkov in ki že povezuje kulturnike, lokalna društva in turistične oz. gostinske ponudnike.
V občini so v zadnjih letih obnovili vrsto kulturnih domov tako po vaseh kot v mestu (na kulturnem domu v Kamniku so postavili tudi sončno elektrarno), za razvoj kulture v kraju pa so formirali javni zavod. Kot dobro prakso lahko omenimo tudi Kamniški zbornik, obsežno letno publikacijo, ki prinaša temeljit pregled razvoja občine in zlasti kulturnega življenja (oseb, ustanov…) v kraju.
