Občina Piran se je uvrstila v finale zlasti zaradi transparentnosti in vključevanja javnosti na področju prostorske politike. Poljudno napisana brošura z razlago temeljnih pojmov prostorskega načrtovanja lahko velja za zgled, prav tako dejstvo, da so v pripravo prostorskih aktov posebej vključili mlade. Ob tem Piran izstopa po skrbi za ranljive skupine in še z nekaterimi dobrimi praksami na področju okolja. Voženj brezplačnega avtobusa, ki povezuje Piran in Izolo s hrvaškimi Bujami in Umagom, niso prekinili, ko se je končal EU projekt. V kraju pripravljajo strategijo za podnebno odpornost, pri tem pa vključujejo tudi občansko znanost – še ena poteza, ki ni vsakdanja in kjer je Piran pri nas med pionirji.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Vrednosti posameznih kazalnikov (in indeksov za posamezna področja) so zelo pisane, torej dostikrat znatno odstopajo od povprečja v eno ali v drugo smer. Na štirih področjih je Piran uvrščen precej dobro – to velja zlasti za življenjski standard in za učinkovitost. Na slednjo vplivajo zlasti visoki občinski prihodki trajnejše narave. Omenimo lahko še, da je Piran med desetimi občinami z najvišjo gostoto podjetij pri nas.
Na drugi strani imata izrazito šibke vrednosti demografski in okoljski indeks – ne glede na dobre prakse občine. Izrazito slabe vrednosti imajo vsi kazalniki, povezani z odpadki (kolateralna škoda množičnega turizma), veliko je dnevnih migracij, nadpovprečna pa je tudi obremenitev s hrupom. Na vrednost demografskega indeksa vpliva zlasti staranje prebivalstva – Piran je med kraji z najmanj ugodnim indeksom staranja. Ob tem so bruto prejemki na prebivalca močno nadpovprečni. Torej kraj premožnih starostnikov.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Kar pri občinski prostorski politiki posebej zbudi pozornost, je izjemno velika skrb za komunikacijo s prebivalci. V Piranu so pripravili posebno brošuro, kjer na poljuden in pregleden način razložijo kaj je OPN, zakaj so dokumenti in postopki potrebni, kako bo potekal proces spreminjanja in na katere izzive mora prostorska politika odgovoriti. Ta pristop je bolj kot ne izjema in lahko velja za dobro prakso.
Kot izhodišče za pripravo strateškega dela OPN so (kaj drugega) izbrali trajnostno usmeritev in varovanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Nove prostorske ureditve naj ne bi (»razen izjemoma«) posegale v naravno okolje ali kmetijska zemljišča. Kot del procesa priprave prostorskih aktov so pripravili strateške delavnice in – kar je posebej pomembno (in redko) – poseben posvet z mladimi.
Zdi se, da konkretni ukrepi, ki jih v zadnjem obdobju sprejema občina, sledijo splošnim smernicam (vsaj kolikor lahko sodimo). Neprofitnih stanovanj v kraju ne bodo gradili, pač pa so prenovili devet občinskih stanovanj v slabem stanju, v naslednjih letih pa naj bi jih še 24. (Solni cvet, oktober 2023, uvodnik). Upamo lahko le, da bo sedanja garnitura obdržala dobre prakse, ki so jih na področju prostora pripravili v preteklosti – kljub ugotavljanju novega župana, da je bila na prostorskem področju občina »preveč konservativna«.
OKOLJSKE DOBRE PRAKSE
Piran je pilotna občina v mednarodnem projektu SCORE, ki vključuje občansko znanost pri pripravi strategije za podnebno odpornost mesta (v okviru projekta je že nastala aplikacija za kartiranje vodnjakov). V mestu spodbujajo trajnostno ribištvo in osveščajo prebivalce o možnostih, ki jih ponuja odpadni tekstil (»zelena moda«), o ravnanju z odpadnimi zdravili, o škodljivosti cigaretnih ogorkov ipd. Nabor aktivnosti za osveščanje je vsekakor nadpovprečen. Že pred časom so v občini pripravili poročilo o ogljičnem odtisu občine in občinske stavbe.
Ključne aktivnosti na trajnostnem področju so povezane s prometom in s prostorom. Na občini želijo dodatno omejiti in urediti promet z motornimi vozili v kraju ter povsem »odpreti obalni pas za pešce«. Pripravljajo akcijski načrt upravljanja mestne logistike (zaključen je analitični del). Piran je vodilni partner projekta IstraConnect – brezplačnega avtobusnega prevoza, ki povezuje Umag in Buje s Piranom in Izolo.
SKRB ZA ZDRAVJE IN SOCIALO
Piran že dlje časa izstopa s programi, ki so namenjeni za najbolj ranljive skupine: med prvimi kraji pri nas so se v Piranu sistematično ukvarjali z brezdomci (Kažun Piran – program celovite skrbi za brezdomne). Piran se je vključil v mrežo Zdravih mest. V občini deluje Lokalna skupina za krepitev zdravja. Center za krepitev zdravja pripravlja vrsto delavnic, svetovanj in drugih dogodkov.
