Ni naključje, da se občinska strategija Razkrižja začne s stavkom, ki omenja, da je »kljub relativni majhnosti… občini Razkrižje uspelo postati pomemben dejavnik povezovanja na stičišču dveh narodov«. S svojimi prizadevanji za čim boljše pogoje za obmejni in čezmejni razvoj na ravni države na eni strani Razkrižje zagotovo »igra zunaj svoje lige«. To bi lahko rekli tudi za strateški pristop k razvoju. Ena najmanjših občin pri nas s precej neugodnimi izhodišči za razvoj je prav na repu, ko gre za vrednost sestavljenega indeksa ISSO ali za velikost proračuna. Toda občina nima le splošne razvojne strategije, ampak ima pripravljene strategije za vrsto drugih pomembnih področij – na primer za vpliv podnebnih sprememb na razvoj turizma, v pripravi pa je tudi akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe. Te strategije živijo prek številnih projektov, kjer se občina spretno povezuje s sosedi. Od ustanovitve leta 1998 so v občini dobili zdravnika, lekarno, bankomat, urejena avtobusna postajališča in pošto, poskrbeli so za temeljno infrastrukturo, ob tem pa niso zanemarili področij kot je skrb za družine, ohranjanje kulturne in naravne dediščine ali trajnostna mobilnost. Razkrižje je bilo lani imenovano za najuspešnejšo podeželsko skupnost. Posebej uspešni so na področju turizma, kjer je Razkrižje uspešno pridobilo bronasti znak Green Destination. Vse to z dobrim milijonom evrov na leto.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Številke ne govorijo v prid Razkrižju: le še ena občina ima nižjo vrednost sestavljenega indeksa ISSO, na dveh pomembnih področjih (gospodarstvo in življenjski standard) pa je Razkrižje glede na merljive kazalnike prav na zadnjem mestu. Kot bi pričakovali, se Razkrižje najbolje uvršča na področjih socialne kohezije in okolja, a tudi tu so vrednosti indeksov zgolj povprečne.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Obveščanje javnosti in dostopnost dokumentov, povezanih s prostorskim načrtovanjem, je na povprečni ravni za slovenske občine. Leta 2021 so sprejeli (šele) drugi akt o spremembah in dopolnitvah OPN, kar pri tako majhni občini ni presenetljivo. Kljub za tako majhno občino zelo strateškem pristopu, je povezava med razvojnimi strategijami in prostorsko politiko na povprečni ravni (torej precej ohlapna).
KAKOVOST RAZVOJA
Strategija občine Razkrižje 2015 – 2025 prinaša obširen pregled dejavnosti oz. pridobitev občine od ustanovitve leta 1998. Razvoj nikakor ni omejen na asfalt in kanalizacijo – praktično ne najdemo področja, kjer v tem kraju ne bi pripravili smiselnih aktivnosti – od ohranjanja poseljenosti (gradnja stanovanj) do skrbi za preventivo in zdrav način življenja. Tako celovit pristop lahko zasledujemo ves čas. Spekter občinskih projektov močno presega nabor, ki bi ga pričakovali pri kraju te velikosti.
O celovitem pristopu pričajo tudi občinski projekti v zadnjem obdobju – njihov nabor močno presega tistega, ki bi ga pričakovali pri kraju te velikosti. Poleg tega je osrednja strategija dopolnjena z vrsto parcialnih strategij. Vrsto teh dokumentov (med drugim tudi Strategijo razvoja turizma), so morali pripraviti, da je občina lahko pridobila bronasti certifikat Slovenia Green.
Nekaj projektov v zadnjem obdobju:
• Dograditev protipoplavne infrastrukture
• Vračanje h koreninam: ohranjanje naravne in kulturne dediščine kot osnove za razvoj turističnih izdelkov
• Vključenost v projekt šestih občin za prenos dobre prakse nemškega mesta Altena na področju krepitve socialne kohezije (Mestna dnevna soba).
• Občina je uvedla participativni proračun.
ODPRTI ZA SODELOVANJE
Sodelovanje s sosednjimi kraji na Hrvaškem je razvito do te mere, da nima le lokalnega pomena. Že leta 2002 so podpisali sporazum o obmejnem sodelovanju z občino Štrigova. S sosednjimi občinami sodelujejo na ravni projektov, a tudi z neformalnimi druženji in skupnimi pohodi, ki so postali že tradicionalni. Na lokalni ravni so med drugim uspešno rešili problem mejnih dovoznih poti (»kar se na meddržavni ravni ne da urediti skozi desetletja«). Občina Razkrižje je imela pomembno vlogo pri zahtevi za spremembo kriterijev za uvrščanje obmejnih občin v ti. obmejna problemska območja (OPO). V zadnjem času so začele sistematično sodelovati štiri občine na obeh straneh meje, Črenšovci in Razkrižje v Sloveniji, ter Štrigova in Sveti Martin ob Muri na Hrvaškem. Ob tem se Razkrižje spretno vključuje v širše projekte tako v slovenskih kot v evropskih okvirih.
TRAJNOSTNA USMERJENOST
Leta 2022 je Društvo za razvoj podeželja Razkrižju podelilo priznanje za najuspešnejšo podeželsko skupnost za izjemne dosežke na področju vključujočega in trajnostnega razvoja. Zanimivo je, kako se je podeželska medsosedska pomoč v dobro upravljanem kraju prelevi v formalne oblike. V Razkrižju nudijo (finančno) pomoč družinam s prvošolčki in družinam z otroki do sedmega leta. Znižali so obremenitve za prebivalce, ki rešujejo svoj prvi stanovanjski problem. Zdaj pripravljajo še strategijo za celostno podporo družinam z otroki. Vključeni so v evropski projekt za osveščanje mladih o trajnostnem prehranjevanju.
Razkrižje ima Strategijo mehke mobilnosti – izjemno za kraj te velikosti. Leta 2022 je bilo Razkrižje med tremi najaktivnejšimi občinami v tednu mobilnosti. Od ustanovitve se občina redno vključuje v medobčinske projekte, ki so namenjeni skrbi za porečje Mure (Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri). Na podnebne spremembe se v kraju pripravljajo sistematično in proaktivno: imajo strategijo vpliva podnebnih sprememb na turizem v občini, pripravljajo pa še akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe s konkretnimi ukrepi ter načrt za čezmejno reševanje hudourniških vod.
