Za Ribnico sta v zadnjem času značilni dve usmeritvi. Prva je v smeri pametne občine in tu Ribnica izstopa z zelo konkretno strategijo, ki jo tudi udejanjajo. Ta usmeritev je novejša. Druga je prisotna že dlje: to je sistematično ohranjanje rokodelske tradicije. Ta tradicija je obenem ključni gradnik krajevne identitete, Ribnica pa je prav zaradi sistematičnih korakov na tem področju prestolnica slovenskega rokodelstva in tradicionalnih umetnih obrti. V zadnjih letih se je Ribnica »prebudila«: lahko čutimo nov zagon v razvoju in ustvarjalno energijo, ki smo jo prej nekoliko pogrešali (zgled sosednjega Kočevja?). To lahko razberemo tudi iz proračuna: delež investicij zdaj presega slovensko povprečje in dosega za ta kraj rekordne ravni. Kar pa je pomembno in za naše kraje žal še ne samoumevno: pred tem investicijskim pokom so razmislili in začrtali kakovostne strategije.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Ribnica je glede na razvojni položaj uvrščena solidno z vrednostjo sestavljenega indeksa, ki nekoliko presega povprečje. Glede na osem področij je položaj občine dokaj uravnotežen in brez skrajnosti. Nekoliko slabši je položaj na področju socialne kohezije, kjer na nizko vrednost indeksa vpliva zlasti raven kriminalitete, pa tudi razmeroma nizki odhodki za socialo. Po drugi strani je življenjski standard prebivalcev Ribnice dokaj visok in nad povprečjem za slovenske občine.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Transparentnost prostorskega načrtovanja in dostopnost dokumentov je na povprečni ravni, zato pa Ribnica izstopa pri pripravi strokovnih podlag za pripravo prostorskih politik/ukrepov.
V zadnjem obdobju so pripravili:
– Strokovne podlage za urejanje romskih naselij
– Analizo in prostorsko simulacijo demografskega razvoja 2022 kot osnovo za pripravo stanovanjske politike
– Strategijo prostorskega razvoja IC Lepovče. Ta vizija je zastavljena zelo ambiciozno (»Lepovče bo do leta 2030 najmodernejša poslovna cona v regiji JV Slovenija in ena najbolj prepoznavnih con v Sloveniji.«).
PREHOD V PAMETNO OBČINO
Leta 2021 so v Ribnici pripravili Strategijo pametne občine, ki sodi med najbolj konkretne in celovite dokumente te vrste pri nas. Dotika se vseh ključnih področij: energetike, okolja, uprave, zdravstva, športa, turizma, kulture, gospodarstva, kmetijstva, varnosti, mobilnosti itd. Za vsa ta področja so pripravljeni konkretni cilji in koraki (vključevanje čistejših in obnovljivih virov energije, okoljski senzorji, digitalni kataster dreves, digitalizacija občinskih storitev, e-participativni proračun, virtualna tržnica, telemetrijski senzorji na vodnih jaških…). Prvi koraki so že narejeni (npr. spletna tržnica in e-rezervacija športnih igrišč), v NRP (2023 – 2026) pa je med drugim rezerviranih 1,17 milijona evrov za »zeleno, varno in digitalno okolje«, 350.000€ za sončno energijo in 143.000 za »modul za e-participativni proračun«.
ROKODELSKI CENTER
Posebnost Ribnice je Rokodelski center, ki ima vrsto med seboj prepletenih funkcij. Po eni strani je center namenjen ohranjanju in spodbujanju tradicionalnih umetnih obrti in rokodelstva z vseslovenskim pomenom, po drugi pa gre za lokalni razvojni center, ki se ukvarja z razvojem turizma in podjetništva v kraju. Ker ribniška identiteta sloni prav na rokodelstvu (suhorobarstvu), je ta povezava zelo posrečena.
Med dejavnostmi in projekti centra so med drugim:
– Organizacija vseslovenskega rokodelskega festivala
– Predstavljanje slovenske umetne obrti na prireditvah v tujini
– Skrb za muzej in galerijo v Ribnici ter prirejanje dogodkov in razstav
– Razvoj integralnega turističnega produkta »rokodelstvo«
– Center za ponovno uporabo
– Rokodelski Digilab – delavnica s 3D tiskalniki in laserskimi rezalniki, namenjena tudi vključevanju mladih.
INTENZIVNOST RAZVOJA V ZADNJEM OBDOBJU
Ribnica je še pred nekaj leti delovala (vsaj navzven) precej stagnantno, v zadnjem obdobju pa se je to spremenilo. Na občini so pripravili vrsto strateških dokumentov (Strategija trajnostnega turizma, Strategija za mlade…), pripravljene politike pa tudi izvajajo. V zadnjem obdobju so za investicije namenjali po 6 milijonov evrov na leto (46 odstotkov proračuna), leta 2023 pa je ta številka presegla 8 milijonov (48 odstotkov – povprečje je slabih 40 odstotkov). Projekt Zelena grajska promenada bo npr. povezal območje grajskega parka in rokodelskega centra, ob tem pa bo kraj pridobil novo infrastrukturo za obiskovalce in rekreativce. Največji projekt je gradnja medgeneracijskega centra s kulturnimi in športnimi vsebinami (11m evrov). Omenimo še stanovanjsko gradnjo in širitev industrijske cone.
