Zakaj Trbovlje? V prvi vrsti ker gre za primer razvoja, ki temelji na usklajenem delovanju javnega in zasebnega sektorja pri spodbujanju podjetništva. Uspeh zasebnega podjetniškega inkubatorja Katapult skušajo v kraju nadgraditi z inkubatorjem v javni lasti, ki je namenjen predvsem kovinsko-predelovalni industriji. Tretji projekt je tehnološki park Mesto akrobatov, ki nastaja v partnerstvu med podjetjem Dewesoft in občino. Podjetniški razvoj je ključen za preobrazbo kraja, zgrajenega okrog rudnika in »umazane« stare industrije, ki v veliki meri zaznamuje tudi miselnost v okolju. Prav razvoj, ki temelji na prepletanju javnega in zasebnega, lahko hitreje premakne miselne vzorce in vrednote, hm, recimo iz 19. v 21. stoletje. Občina ob tem precej pozornosti namenja izobraževanju in osveščanju, skrbi za različne posebne skupine in spodbuja prostovoljstvo. Vpeljali so participativni proračun, pripravljajo novo razvojno strategijo v sodelovanju s prebivalci, precej pa so naredili tudi na področju razvoja infrastrukture – pri vrsti projektov te vrste gre za revitalizacijo degradiranih območij. Trbovlje so v zadnjem desetletju že naredile neverjeten razvojni skok in pridobile glede na sestavljeni indeks ISSO kar 94 mest. In če en katapult še ne prinese pomladi, se zdi, da so Trbovlje na dobri poti.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Trbovlje so glede na sestavljeni indeks razvojnega položaja uvrščene solidno na sredino seznama krajev, toda – kot omenjeno – občina je bila pred desetimi leti uvrščena za 94 mest nižje, pred petimi leti pa za 53 mest. Posebej ugoden je položaj na področjih okolja in trga dela. Visoka vrednost indeksa za okolje nekoliko preseneča, povezana pa je zlasti z proizvodnje energije iz OVE, deležem ekološkega kmetijstva, pa tudi s podpovprečno porabo energije na prebivalca in z za slovenske razmere še zmerno rastjo količin odpadkov. Šibka točka je socialna kohezija: delež dolgotrajno brezposelnih je (pre)visok, raven kriminalitete pa znatno nad povprečjem.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Občina Trbovlje je precej specifična: večina prebivalcev občine živi v mestnem naselju Trbovlje, to naselje pa je stisnjeno v ozko dolino. Rudarsko-industrijska preteklost kraja prinaša obilje degradiranih območij, kar zaznamuje tudi prostorsko politiko.
Prostorski akti so dostopni, predvsem pa je strateški del OPN in OPPN napisan v razumljivem jeziku (večina besedil te vrste je sicer napisana v hermetični pravni latovščini, ki je bolj kot obveščanju javnosti namenjena zaščiti odgovornih) in smiselno povezuje prostorske ukrepe s širšimi razvojnimi cilji.
SODELOVANJE MED OBČINO IN ZASEBNIKI PRI POSPEŠEVANJU RAZVOJA
V krajih kot je Trbovlje imajo napori za spodbujanje podjetništva prav posebno težo – bolj kot v drugih krajih gre tudi za spreminjanje miselnosti. Posebnost Trbovelj in dobra praksa tega kraja je predvsem izjemno tesno sodelovanje med uspešnimi lokalnimi podjetniki (v prvi vrsti gre za podjetje Dewesoft) in občino.
Zasavski podjetniški inkubator, odprt leta 2022, je v javni lasti in je ozko specializiran za področje kovinsko-predelovalne industrije (podjetja imajo na voljo sodobno opremo kot npr. laserski rezalniki). Inkubator so zgradili na degradiranem območju (prostor opuščenega objekta v industrijski coni). Inkubator Katapult je projekt podjetja Dewesoft: prav tako je usmerjen na mlada podjetja s fizičnimi izdelki in prav tako nudi podjetjem zahtevnejšo opremo (podjetja imajo na voljo infrastrukturo Dewesofta, zlasti vrhunsko merilno opremo, ki jo razvija to podjetje). Inkubator intenzivno in sistematično skrbi tudi za širjenje znanj (npr. o robotiki – letno se programov za usposabljanje udeleži cca 1.200 oseb!). Od ustanovitve leta 2017 je Katapult uspešno inkubiral že na desetine mladih podjetij in se je razširil tudi v Ljubljano. Posebnost Katapulta je v tem, da ob podpori podjetjem izrazito širi tudi pozitivne vrednote. Katapult je kot dobra praksa uspešnega povezovanja prejel nagrado zbornice Amcham.
Mesto in Dewesoft sta združila moči v projektu Mesto Akrobatov, projektu z že kar utopičnimi razsežnostmi. Gre za bodoči zasavski tehnološki park v arhitekturno drzno zasnovani stavbi na grebenu hriba nad Trbovljami. Park bo deloval brez emisij (čista proizvodnja, toplotne črpalke), bo energetsko samostojen (sončne celice) in bo namenjen razvoju tehnologij za čisto okolje. Ob tem bo »zibelka poslovnega modela«, ki temelji na solastništvu zaposlenih. Še nekaj: odnos podjetja Dewesoft do lokalne skupnosti je izjemen, a te vrednote prenašajo tudi na mlada podjetja v pospeševalniku. Primer je npr. Chipolo, start-up, ki je uspešno prodrl na svetovni trg, zdaj pa je že med podporniki inkubatorja in s tem lokalnega razvoja.
ŠIRINA IN GLOBINA AKTIVNOSTI
Svoje pri preobrazbi rudarskega kraja v podjetniško središče naredi tudi občina. Na voljo je dovolj degradiranih območij, kjer občina ureja infrastrukturo za poslovne cone. Drugo področje, ki mu očitno namenjajo precej pozornosti, je izobraževanje. V OŠ imajo eno od maloštevilnih kinestetičnih učilnic pri nas, postavili so izkustveno učilnico na Kleku ipd. Morda ni naključje, da finalist izbora za najboljšega učitelja na svetu prihaja iz Trbovelj (Uroš Ocepek, STPŠ Trbovlje). Projekt Vrata do Nature je namenjen osveščanju o podjetniških priložnostih, ki jih nudi območje Natura 2000. Četudi Trbovlje sodijo med najbolj »mestne« občine pri nas (glede na delež prebivalcev občine, ki živijo v mestnem naselju), vlaga sredstva tudi v obnavljanje travišč in visokodebelnih sadovnjakov. Občina Trbovlje je ob tem »prijazna do vsega« (invalidov, prostovoljcev, bralcev…) in ima vrsto ustreznih certifikatov.
