Tržič med slovenskimi kraji nedvomno izstopa po prepletenosti in povezanosti prostorske politike in strategije ter splošnega razvoja občine. Ena od temeljnih usmeritev je v tem, da je širitev poselitve omejena na neizkoriščene površine znotraj naselij. Ob tem poudarjajo varovanje naravnega in kulturnega okolja z ohranjanjem malih kmetij ter izrazito skrbijo za oživitev degradiranih območij. Le v maloštevilnih krajih je prostorska politika tako transparentna kot je v Tržiču. Pri razvoju kraja poudarjajo »pametno« podjetnost, ohranjeno naravo in urejeno bivalno okolje. Na področju digitalizacije je Tržič pogosto že igral pionirsko vlogo s posameznimi dobrimi praksami s tega področja. V zadnjem času je takšna praksa projekt občine za odvajanje mladostnikov od digitalne zasvojenosti. Tržič je bil že nekajkrat med finalistkami za nagrado Zlati kamen, a nas pri kraju vedno znova presenetijo novi razvojni prijemi in zanimive prakse.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Glede na sestavljeni indeks ISSO se Tržič uvršča blizu sredine: ob sicer precejšnji uravnoteženosti vseh treh tipov kazalnikov (aktivnosti, stanje, dinamika), nekoliko izstopajo kazalniki stanja. Najmočnejše področje je okolje: občina posebej izstopa po sredstvih za »zeleni proračun« (varovanje naravne dediščine in spodbujanje prehoda na OVE), po ločenem zbiranju odpadkov in po velikem deležu površine občine z naravovarstveno zaščito. Opozoriti moramo na šibko vrednost indeksa bega možganov.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
Komuniciranje, povezano s prostorskim načrtovanjem, je za slovenske razmere nadpovprečno. Cilji so jasno opredeljeni in so povezani s splošnejšimi razvojnimi usmeritvami: Tržič sodi med kraje z izraziteje strateškim pristopom na področju prostorskega načrtovanja. V občini se pri prostorskem načrtovanju vsaj delno naslanjajo na strokovna izhodišča (dober primer je zlasti parkirni režim). To še zdaleč ni samoumevno.
Prostorska politika v občini je integralni del trajnostne razvojne strategije. Pri tem so se v Tržiču še dodatno potrudili, da cilje prostorskega načrtovanja (in povezavo specifičnih ciljev s celovitim razvojem kraja) zelo jasno sporočajo prebivalcem – to je še bolj ali manj izjema.
Med prednostnimi cilji so elementi, kot uravnotežen razvoj celotnega sistema poselitve, pri čemer se za poselitev prvenstveno izkoriščajo proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih (»smiselna zaokrožitev naselij«), posebna pozornost pa je namenjena prenovi in sanaciji degradiranih območij. Za ohranjanje kulturne krajine (kot pomembne vrednote) je pomembna »oživitev malih kmetij kot avtohtonega poselitvenega vzorca«, pa tudi »naravne kakovosti«, ki so opredeljene kot posebna varstvena območja.
Te usmeritve v Tržiču živijo, kar lahko razberemo iz številnih projektov kot na primer:
• Zelena naselja (revitalizacija degradiranega območja, povezana z ohranjanjem industrijske dediščine)
• Obnova Parka Radetzky (aktiviranje neizkoriščenega potenciala funkcionalno razvrednotenega območja kulturne dediščine, razvoj turistične ponudbe)
• Forest EcoValue: Tržič je med petimi »živimi laboratoriji« v projektu, namenjenem osveščanju o pomenu in vrednosti gozda.
• SaMBA: analiza stanja mirujočega prometa kot osnova za načrt parkirnih režimov – prostorska politika je v projektu orodje za cilje na področju trajnostne mobilnosti, umirjanja prometa.
SKRB ZA RANLJIVE SKUPINE – PROJEKT RANE EKRANA
Tržič je bil med pionirskimi občinami, ko je šlo za različne oblike usposabljanja, povezanega z informacijskimi in komunikacijskimi orodji. Zdaj ima podobno vlogo pri odvajanju od digitalne zasvojenosti pri mladostnikih. Iniciator projekta Rane ekrana je sicer regionalna razvojna agencija, Tržič pa ima v projektu osrednjo vlogo »kot primer dobre prakse dela z ranljivimi skupinami«. V občini na tem področju deluje vrsta zavodov, društev in organizacij (Fundacija Vincenca Drakslerja, Reintegracijski center, Mladinski center, Alteršola, Sosvet starejših ipd.). Projekt Rane Ekrana pripravlja podlago za formiranje »detoks« centra za digitalno zasvojenost in je bil izbran za najboljši EU projekt v Sloveniji v letu 2023.
SKRB ZA DEDIŠČINO
V občinski razvojni strategiji poudarjajo elemente kot so ohranjena narava in urejeno bivalno okolje, vključujoča, vitalna in aktivna skupnost ter »pametna« podjetnost. Splošne smernice posrečeno povzema vizija: »Premišljeno prenovljen za nove generacije«. Številni projekti Tržiča merijo na ohranjanje kulturne dediščine. Poleg objektov (Grad Neuhaus, Park Radetzky, prenove krajevnih jeder) Tržiču skrbijo tudi za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, obrti in običajev (Šuštarska nedelja, projekt Žive Legende, knjiga Stare tržiške jedi ipd) in za ohranjanje industrijske kulturne dediščine (projekt InduCult).
