Koper

Finalistke izbora Zlati kamen 2023: zahodna Slovenija

Le redko zamenjava oblasti prinese tak razvojni preobrat, kot ga zaznamo v Kopru. Ta preobrat lahko zaznamo tako ob pregledu projektov v mestu kot pri pretresu merljivih kazalnikov: Koper je lani izboljšal razvojni položaj (indeks ISSO) za 19 mest, letos pa se je prebil na skupno 22. mesto. V mestu ne načrtujejo več gradnje kakšnih novih babilonskih stolpov, a investicijska aktivnost je bistveno večja kot v času prejšnjega mandata in je dosegla leta 2022 rekordno raven. Ob tem pa je razvoj uravnotežen in ga zaznavamo na vseh področjih. Glede na indeks odpornosti je Koper uvrščen na zelo visoko 15. mesto (2. mesto med mestnimi občinami).  Razvojni projekti mesta dodatno potrjujejo oceno, ki smo jo dobili s pomočjo merljivih kazalnikov. Ozelenjevanje mesta ni načrtovano naključno: meri na manjšo porabo vode, zadrževanje vlage in ohlajanje mestnega jedra. Na območju mestne občine je začela delovati prva energetska samooskrbna zadruga. Škocjanski zatok je izjemen  primer naravnega rezervata, vključenega v urbano okolje.  Tudi skrb za zdravje (projekt Koper – zdravo mesto) lahko štejemo med aktivnosti, ki krepijo razvojno odpornost kraja. A najbolj od vsega prepriča energija: nov elan, ki ga ima Koper po letu 2019, se čuti skorajda na vsakem koraku.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Glede na indeks ISSO se Koper uvršča na 22. mesto: med mestnimi občinami so bolje uvrščene le Ljubljana, Nova Gorica in Novo mesto. Lanska analiza preboja Koper uvršča na visoko 39. mesto s skokom uvrstitve za 19 mest. Od osmih področij, ki so vključena v analizo ISSO, je Koper najbolje uvrščen na področju gospodarstva (10.mesto) in trga dela (22.mesto). Tudi na drugih področjih so uvrstitve nadpovprečne z izjemo okolja, kjer je vrednost indeksa »samo« povprečna.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Ekološko kmetijstvo: 32,4% kmetijskih površin, 15. mesto
• Indeks bega možganov: 58%, 25. mesto
• Poraba energije: 511 kWh na prebivalca, 173. mesto

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

RAZVOJNI PREBOJ V ZADNJEM OBDOBJU

Poleg indeksa ISSO vtis o pomembnem kakovostnem premiku v času zadnjega mandata potrjujejo tudi podatki o investicijah. V prejšnjem obdobju so znašale 321 evrov na prebivalca, zdaj skoraj 400 evrov (396€ na prebivalca – 67. mesto). V letu 2022 naj bi vrednost investicij dosegla 50 milijonov (petletno povprečje na prebivalca se bo s tem dvignilo na približno 530 evrov). Projekti kažejo bistveno večjo uravnoteženost razvoja – torej niso omejeni na nekaj izbranih področij. Razvoj ni omejen le na mestno območje. Vsako leto za projekte na podeželju namenijo najmanj 10 milijonov: največji projekt je gradnja kanalizacijskega omrežja po naseljih (cca 50 milijonov evrov – cilj: skoraj 100-odstotna pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem). Med večjimi projekti v zadnjem obdobju lahko omenimo še novo avtobusno postajo in parkirno hišo na robu mesta (obe naložbi prispevata tudi k širitvi trajnejših oblik mobilnosti). Omenimo lahko še, da je pri pripravi participativnega proračuna (480.000 evrov na leto) sodelovalo kar 15 odstotkov volivcev.

PAMETNO OZELENJEVANJE MESTA

V času zadnjega mandata so uredili dva nova večja parka s skupno površino 30.000 kvadratnih metrov. Premišljeno urejeni parki lahko veljajo za zgledne, obmorski park ob izlivu Badaševice pa je tudi primer uspešne oživitve degradiranega območja. Zdaj so v pripravi številni »žepni parki«, manjše zelene površine, ki bodo imele za funkcijo ohlajevanje mestnega jedra in zadrževanje vode. Pri ozelenjevanju se izogibajo travnatim površinam (potratna poraba vode), ampak uporabljajo dobro izbrane avtohtone rastline, ki so prilagojene podnebju in medonosne. Nekaj posebnega je naravni rezervat Škocjanski zatok kot edinstveni primer rezervata/mokrišča na robu urbanega prostora. Vse te poteze lahko ocenimo kot pomembne gradnike za odpornost lokalne skupnosti.

SONČNA ZADRUGA SVETI ANTON

Med pomembnejšimi novejšimi potezami v občini je oblikovanje prve sočne zadruge na območju MO (in v Slovenski Istri v celoti). Zadruga združuje prebivalce, mestno občino in KS Sveti Anton. Kot prvi objekt postavljajo sončno elektrarno z močjo 110.000kWh (navedba občine). Zmogljivosti naj bi širili zlasti z vključevanjem novih članov. Še en primer: Rižanski vodovod pridobi s sončnimi paneli 15 odstotkov energije, ki jo potrebuje za svoje delovanje.

ZDRAVO MESTO

Projekt Koper – zdravo mesto ne meri le neposredno na zdravje prebivalcev, ampak tudi na naravno in družbeno okolje. Obseg aktivnosti, ki jih projekt zanima, je precejšen: od skrbi za starejše, občine po meri invalidov, do spodbujanja prostovoljstva, trajnostne mobilnosti ipd. Projekt povezuje različne ustanove (partnerji projekta), koordinira pa ga Projektni svet, ki ga vodi župan.

LUKA KOPER IN OKOLJE

»Sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 za vse luške dejavnosti smo med prvimi evropskimi in kot edini med jadranskimi pristanišči vzpostavili že leta 2000, maja 2006 smo ga nadgradili v ISO 14001:2004, decembra 2009 pa smo prvič pridobili najmodernejšo shemo varovanja okolja EMAS.« Od leta 2010 ima Luka posebno pooblaščenko za varstvo okolja. Načrtovana naložba v sončno elektrarno na luških objektih je največja skupna naložba občine in podjetja pri nas (Delo, 17.12.2022).