Kozje

Zlati kamen 2023: razvojno najbolj prodorna občina v regiji od Koroške do Posavja

Občino Kozje odlikuje svojski razvojni pristop. Na eni strani lahko zaznamo izjemno skrb za podrobnosti, na drugi pa znajo v občini postavljati posamezne aktivnosti v širši, holistično obarvan kontekst. Po besedah županje je pomembno »povezovanje manjših in večjih projektov v celoto« (Zmajev glas, maj 2021) – in zdi se, da je prav to pomembna osnova za dinamičen in uspešen razvoj občine. V ta razvoj so močno vključeni občani bodisi neformalno, bodisi prek zelo živahnega življenja v društvih (teh je okrog 40). Le v malo krajih lahko začutimo tako močno povezanost med prebivalstvom in občino kot ustanovo. Delovanje Kozjanskega parka, ki sodi med Unescova biosferna območja, je dobra praksa na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Tudi ostale aktivnosti kraja so zasnovane tako, da je za skrb postavljena v ospredje holističnega razvojnega pristopa.  Tako zastavljena sistematična prizadevanja za ohranjanje tradicionalnega prinašajo v razvoj izrazito trajnostno usmerjenost in po našem mnenju prispevajo tudi k dolgoročni odpornosti kraja.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Glede na merljive kazalnike Kozje zaostaja za povprečjem (uvrstitev glede na indeks ISSO: 152. mesto), a upoštevati moramo, da je bilo Kozjansko pred letom 1991 sinonim za zaostalost. V tej luči je uvrstitev solidna. Izstopa seveda okolje 5. mesto), presenetljivo visoka je raven življenjskega standarda (69. mesto), preseneča pa nižja vrednost indeksa socialne kohezije. Znižujeta jo sredstva za socialne namene in povezovanje, pa tudi zelo nizka volilna udeležba. Izrazito šibka točka je sicer trg dela – tu je Kozje uvrščeno na 200. mesto.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Energetska samooskrba: 69,6-odstotna (11. mesto)
• Natura 2000: 79,6% površine občine (24. mesto)
• Ekološko kmetovanje: 15,2 odstotka kmetijskih površin (51. mesto)

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

»PAMETNA« RAZVOJNA DINAMIKA

Razvoj kraja je zelo živahen, projekte pa lahko zasledimo na vseh ključnih področjih. V zadnjem obdobju (pred letom 2022) je vrednost investicij znašala dobrih 7 milijonov evrov, leta 2022 3 milijone in v prihodnjih dveh letih še 3 milijone evrov. Projekti segajo na vsa področja: šolstvo, zdravstvo (nova zdravstvena postaja), dom starejših, atletski stadion, vodooskrba in čiščenje odpadnih vod, urejenost krajev… Trg Kozje sodi med najmanjše kraje z daljinskim ogrevanjem (na lesno biomaso).

Zdi se, da so v občini zelo smiselno zastavili tudi razvoj trajnostno obarvanega turizma, ki temelji na »doživetjih« in lokalni kulinariki. Doživetja nadgrajujejo z VR/AR digitalnimi rešitvami, sicer pa pri razvoju turizma tesno sodelujejo s sosednjima občinama Podčetrtek in Bistrica ob Sotli (tri občine izdajajo tudi skupno glasilo, ki izhaja večkrat mesečno). Rezultat: pred letom 2019 se lahko nočitve v občini skorajda prešteje na prste. Leta 2021 jih je bilo 6.571.

SKRB ZA PODROBNOSTI

Skrb za podrobnosti lahko zaznamo na vsakem koraku v treh urejenih trgih (Kozje, Podsreda, Pilštajn). Značilen primer je urejenost avtobusne postaje v Kozjem. Postaja ja združena z velikim parkiriščem. Na informacijski tabli niso le vozni redi, ampak tudi vse glavne informacije o občini. Ob postaji je stebriček z orodjem, ki omogoča hitro popravilo koles.

Še dve zanimivosti. V občini imajo nič manj kot 12 ažurnih načrtov za zaščito in reševanje (poleg tako običajnih nesreč kot so zemeljski plazovi, pandemije ali napadi z jedrskim orožjem, ti načrti pokrivajo tudi takšne kot je »padec zrakoplova«). V času pandemije se je življenje društev preselilo na splet, za kulturni praznik pa so prebivalci prejeli po pošti »pakete kulture«.

DOBRA PRAKSA: KOZJANSKI PARK

Delovanje Kozjanskega parka velja za »eno najuspešnejših okoljskih zgodb« (Naše oko). Izpeljal je prvi projekt LIFE v Sloveniji (zaraščanje suhih travnikov) in poskrbel za ohranitev 177 avtohtonih in tradicionalnih vrst jablan ter 57 sort hrušk, »kar je izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti«. Območje Kozjanskega parka so uspešno uvrstili med Unescova biosferna območja.  V parku stalno dodajajo nove vsebine za obiskovalce, glavna pridobitev v zadnjem obdobju pa so centri interpretacije zavarovanih območij. Stranski učinek delovanja parka je močno zavedanje o pomenu dediščine, ki odlikuje Kozje. Delovanje Kozjanskega parka razumejo v občini kot »gradnik identitete« – zdi se, da to razumevanje močno zaznamuje celoten razvojni pristop kraja. Še ena posebnost: v parku tradicionalno organizirajo poletne tabore za otroke iz drugih krajev.

SKRB ZA DEDIŠČINO

Ta skrb očitno sodi med razvojne prioritete v kraju. To velja tako za kulturno kot za naravno dediščino (le v malo krajih tako poudarjajo pomen biodiverzitete). Izstopa kakovost projektov na tem področju: projekt ohranjanje zgodovine v trgu Kozje v ospredje postavlja predvsem vključenost prebivalcev – glavna cilja sta vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko povezovanje, ob tem pa še razvoj podjetništva in nadgradnja turistične ponudbe. Tako zasnovani projekti zaživijo v praksi in niso sami sebi namen. Pristop deluje: prebivalci dejansko čutijo naravno in kulturno dediščino kraja kot del svoje identitete (v tej luči je zanimiv uvodnik v reviji Naše oko 15.4.2022).