Maribor

Zlati kamen 2023: razvojno najbolj prodorna občina v vzhodni Sloveniji

Če je najboljša šola za odpornost prebroditi globoko krizo, tedaj je Maribor »univerzitetno mesto«. Polom stare industrije na začetku tranzicije je »slovenski Manchester« pahnil v dolgo obdobje depresije: brezposelnost je v devetdesetih letih dosegla 23 odstotkov in je nihala do pred kratkim nihala okrog petnajstih odstotkov. A najbolj je mesto dušil občutek stagnacije in resentimenta. Zdaj je Maribor drugačno mesto. To se  močno čuti navzven, v podobi mestnega središča: obnovljeni Lent, staro jedro, Mestni park, Rotovž, novi kulturni center Minoriti… Maribor je vse pomembnejše raziskovalno in tehnološko središče. V prejšnjem desetletju se je vpisal na evropski zemljevid kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva. V zadnjih letih to področje sicer ni več v središču občinske politike, toda pobudo so prevzela podjetja. Tako je v Mariboru nemško podjetje odprlo prvo uradno akreditirano evropsko raziskovalno središče za reciklažo plastike. Mestna občina posebej izstopa na področju odnosa do vode: uvaja tehnologije pametnega omrežja in z vrsto projektov skrbi za regeneracijo in ohranjanje naravnega okolja Drave. Kazalniki za Maribor še ne kažejo vedno izrazitega preboja. Toda ko gre za aktivnosti, Maribor močno izstopa in je postal prava valilnica dobrih praks. Kakovostnih in dostikrat izvirnih projektov je preprosto preveč, da bi jih lahko našteli. Tudi s svojo povezovalnostjo (nova skupna občinska uprava za 18 občin, projekti kot Partnerstvo za Pohorje, ZaDravo…) Maribor v celoti opravičuje svojo vlogo drugega slovenskega središča in razvojnega svetilnika za celotno regijo.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Vsaj glede na sestavljeni indeks ISSO, Maribor še ne dosega povsem tistih potencialov, ki bi jih pričakovali pri drugem največjem slovenskem mestu. Uvrstitev v zadnjih letih niha okrog 70. mesta – to je sicer znatno bolje od stanja na začetku prejšnjega desetletja, ko je bil Maribor uvrščen slabše od 100. mesta, toda večina mestnih občin je uvrščenih bolje, zaostanek za Ljubljano pa je precejšen. Mariborski glavni adut je dinamično gospodarstvo – glede na kazalnike je Maribor tu uvrščen med prvih deset občin v Sloveniji. Stanje je nadpovprečno še na področjih trga dela, izobrazbe in življenjskega standarda. Indeksa demografije in proračunske učinkovitosti imata vrednosti, ki so za malenkost pod povprečjem. Šibki točki mestne občine sta okolje in zlasti socialna kohezija. A ponovno – pri presoji merljivih kazalnikov ne smemo pozabiti na preteklost: v Mariboru je bila stopnja brezposelnosti pred letom 2000 presegala 20 odstotkov, na ravni okrog 15 odstotkov pa je nihala do pred kratkim.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Energetska samooskrba: 20%, 29. mesto

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

SISTEMATIČNA SKRB ZA OKOLJE

Mestna občina Maribor je oblikovala Skupno službo varstva okolja, ki povezuje nekaj občin v regiji. Ključne naloge skupne službe so spremljanje stanja, priprava ukrepov, osveščanje in strokovna pomoč. Kakor smo lahko zasledili, prav nobena od podobnih skupnih služb v drugih krajih ni zasnovana tako ambiciozno in celovito kot ta v Mariboru. Podatki o okoljskih aktivnostih so zbrani na portalu Okolje Maribor, ki omogoča tudi spremljanje stanja po posameznih področjih.  Na straneh portala je tudi vrsta priporočil za občane, različnih gradiv in podobno. Leta 2021 so v Mariboru sprejeli Občinski program varstva okolja – posebnost je v tem, da portal Okolje Maribor prinaša tudi semafor realizacije za posamezna področja: podnebne spremembe, naravo, tla, vodo, zrak, krožno gospodarstvo, prostor, druga tveganja in horizontalno raven.

Jedro mestne okoljske strategije je »postati podnebno nevtralna občina najkasneje do leta 2045«. Maribor je pristopil k mednarodnemu projektu ˝Prihodnja mesta jugovzhodne Evrope˝ (˝Future Cities of South East Europe˝; FCSEE) – v teh okvirih načrtuje vzpostavitev prve podnebno nevtralne soseske do leta 2030.

SKRB ZA VODO IN ZEMLJO

Že v kandidaturi za Zlati kamen 2020 smo opisali projekte, s katerimi v Mariboru skrbijo za dva ključna vira, vodo in tla. V Mariboru so se s področjem vod sistematično začeli ukvarjati že na začetku devetdesetih let, ko so se povezali z japonsko vladno agencijo JICA. Namen je bil zlasti sanacija Drave in varčevanje z vodo. V mestu peljejo vrsto projektov, povezanih z Dravo (Z Dravo: AquaSystems > Prva). V mestu naj bi bila večina priključkov opremljenih s pametnimi vodomeri, ki zaznavajo tudi izredne dogodke (nenormalne porabe, iztekanja). Pri zmanjševanju vodnih izgub si naj bi pomagali tudi z umetno inteligenco.

Spletna aplikacija »Moja voda na dlani« je namenjena zlasti uporabnikom, ki še nimajo pametnega števca. Aplikacija omogoča oddajo stanj vodomerov, pregledovanje računov in sporočanje o motnjah. Skoraj 4 milijone evrov vreden projekt Urban Soil 4 Food je meril na  »uporabo mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu«. S tem projektom je bil povezan tudi razvoj urbanih vrtov (»prvi skupnostni urbani Eko vrt«).

KROŽNO GOSPODARSTVO

Maribor je v prejšnjem desetletju veljal kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva na evropski ravni. Žarišče teh razvojnih prizadevanj je bil tedaj inštitut Wcycle, ki pa kot samostojna ustanova ne deluje več (integriran je v RRA Podravje). Nekaj projektov poteka naprej, predvsem pa je vloga Maribora na področju krožnega gospodarstva ostala dovolj močna: ni naključje, da je SRIP Krožno gospodarstvo domuje prav v Mariboru – z njim upravlja Štajerska gospodarska zbornica. Prav tako ni naključje, da je nemška skupina Alba v Mariboru odprla kompetenčni center za recikliranje plastičnih materialov Interseroh Plastics Reserach & Development, ki je »edina akreditirana raziskovalna institucija v Evropi, specializirana za raziskave in razvoj na področju reciklaže in predelave odpadnih plastičnih materialov v inovativne materiale, ki se uporabljajo v proizvodnji«.

TEHNOLOŠKI CENTER

Maribor vztrajno krepi svojo vlogo pomembnega tehnološkega centra: kot smo omenili že ob prejšnji kandidaturi mesta za nagrado Zlati kamen, je mesto izbrala Evropska komisija kot enega od osmih središč evropskega superračunalniškega omrežja. V mestu deluje nekaj pomembnih kompetenčnih centrov. Štajerski tehnološki park (Digital Innovation Hub), ustanovljen že leta 1994, je bil prvi inkubator te vrste v Sloveniji.  V Mariboru prirejajo tudi Podim, ki velja za enega najpomembnejših dogodkov za start-up podjetja v srednji Evropi. Konec leta 2022 je v Mariboru začelo delovati evropsko središče za digitalno preobrazbo EDIH DIGI-SI. V delovanje je vključenih sedem partnerjev, koordinira pa jih Univerza v Mariboru. In ne nazadnje: v Mariboru so razvili prve slovenske satelite.

KOMUNIKACIJA IN POVEZOVALNOST

V zadnjem obdobju so v Mariboru formirali skupno občinsko upravo za območje z 200.000 prebivalci in številnimi funkcijami. Posebnost je skupna služba za varstvo okolja. Maribor svojo vlogo regionalnega središča gradi tudi s pobudami, kot je Partnerstvo za Pohorje (18 občin) ali projektom ZaDravo. Izjemno bogat nabor projektov s trajnostno razsežnostjo, ki presegajo meje mestne občine, si je mogoče ogledati na straneh regionalne razvojne agencije.