Mislinja

Finalistka izbora za Zlati kamen 2023 v regiji od Koroške do Posavja

Občina brez posebnosti na razvojnem področju? Razvoj Mislinje poteka brez velikega pompa in številnih »bleščečih« projektov z modnimi atributi: še pri tistih, ki jih najdemo, je Mislinja partnersko povezana s sosednjimi kraji. Številni projekti v občini so povezani z ohranjanjem naravne dediščine in zdravja prebivalcev – s tem v kraju skrbijo tudi za odpornost. Lanska analiza preboja je pokazala odločen skok in indeks ISSO se je z nekoliko podpovprečnega dvignil čez povprečje. Splošni vtis o razvoju kraja te številke potrjuje. V občini projekte pripravljajo v sodelovanju z drugimi kraji, sistematično pa skrbijo tudi za vključevanje prebivalcev in povezanost znotraj kraja. Torej odpornost, preboj in povezovalnost – in prav to so tri rdeče niti pri izboru nagrade Zlati kamen v zadnjih letih. Mislinja res nikdar ni prav med prvimi, a zato izstopa na vseh treh področjih.  Takšen je tudi splošni vtis, ki ga dobimo ob pretresu občine: malo zunanjega bleska, a skrb za različna področja in  precejšnja uravnoteženost razvoja.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Glede na indeks ISSO je občina uvrščena solidno in nekoliko nad povprečjem. Še pred nekaj leti je kraj za povprečjem zaostajal. Kot je pokazala lanska Analiza preboja, je Mislinja med leti 2018 in 2022 pridobila kar 28 mest (glede na sestavljeni indeks ISSO) – to je 20. največji skok v tem obdobju. Presenetljivo visoko vrednost imajo kazalniki življenjskega standarda – tu je Mislinja uvrščena na 15. mesto. Zelo visoko je občina uvrščena tudi glede na sestavljeni kazalnik za okolje. Tretje področje z nadpovprečnimi vrednostmi kazalnikov je izobrazba. Šibki točki sta demografija in trg dela – tu prevladujejo podpovprečne vrednosti kazalnikov.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Energetska samozadostnost: 52,2%, 15. mesto
• Poraba energije: 231 kWh/na prebivalca, 41. mesto
• Ekološko kmetijstvo: 13,1% kmetijskih površin, 60. mesto

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

SOLIDNE OKOLJSKE PRAKSE

Morda Mislinja ne izstopa po projektih z zvenečimi nazivi in visokoletečimi cilji. Toda aktivnosti občine na okoljskem področju so na najmanj solidnem nivoju za slovenske razmere.

Mislinja je med pobudniki za ustanovitev regijskega parka Pohorje. Občina nasploh sodeluje z drugimi občinami z območja Pohorja – strategija Na ohranjanje biodiverzitete meri projekt Pohorje 2030: projekt združuje »ohranjanje naravnih vrednot in sonaravno rabo prostora v turistične namene«. Prav to presečišče je za razvojno usmeritev Mislinje (in ne le Mislinje) zelo značilno in ni naključje, da ima občina s strateškimi dokumenti pokriti prav ti dve področji.

Prav v tej luči se s Pohorjem ukvarja tudi civilna družba v občini (Društvo Narava Pohorja), ki med drugim prireja Dan za Pohorje (pohod, namenjen osveščanju). Še en manjši primer: pobuda Zelena ideja (TD Mislinja) meri na spodbujanje turizma brez odpadkov. Strategija razvoja in trženja ponudbe destinacije Pohorje. Načrt javne razsvetljave v občini vključuje konkretne ukrepe ne le za varčevanje z energijo (default za podobne načrte), ampak tudi za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja (zavest o tem je dosti manj običajna).

POVEZOVALNOST

Precej poudarka v Mislinji dajejo povezovanju – vse pobude, povezane s Pohorjem, pripravljajo skupaj občine s tega območja (Parnerstvo za Pohorje). V Mislinji imajo participativni proračun in so »prostovoljstvu prijazna občina«. Je pa res, da je participativni proračun na ravni simbolične geste: znaša 25.000 evrov ali približno 3 promile proračuna (oziroma pol odstotka letne vrednosti investicij).

RAZVOJ PAMETNEGA NASELJA

Druga razvojna pobuda, ki združuje občine v regiji in kjer je Mislinja tvorno udeležena, je projekt Digitalna Koroška – zelena, zdrava in varna. V okviru projekta pripravljajo štiri »demonstracijske rešitve«, s katerimi bodo začeli vzpostavljati omrežje pametnih mest/naselij v regiji. Ena od teh rešitev je razvoj digitalne promocije turistične ponudbe.

ZDRAVJE IN ŠPORT

Precej aktivnosti v občini je povezanih z zdravjem: Mislinja je med kraji, vključenimi v projekt Zdravo mesto. Je »občina po meri invalidov« in »dojenju prijazno mesto«. Največji projekt občine v zadnjem obdobju je Center za zdravje in šport (zaključen leta 2019, vrednost: 3 milijone €; večji del centra je šolska telovadnica). Trajnostno naravnana stavba je največji leseni objekt na Koroškem (in eden večjih v Sloveniji) in je v postopku za pridobitev nemškega certifikata za trajnostne stavbe DGNB.