Postojna

Finalistka izbora za nagrado Zlati kamen v regiji osrednja in jugovzhodna Slovenija z Notranjsko

Postojno med kandidatke za nagrado uvrščata dve značilnosti: izrazita sodobnost razvojnega pristopa in to, da v ospredje postavljajo mlade. Ob tem med projekti in aktivnostmi občine najdemo kar nekaj takšnih, ki prispevajo k odpornosti kraja. Ti projekti merijo na krožno gospodarstvo, socialni razvoj in varnost: na področju civilne zaščite Postojna sodeluje tudi s sosednjo deželo Furlanijo Julijsko krajino.

Razvoj kraja je izrazito uravnotežen: ob precejšnji intenzivnosti investicij dajejo v občini velik poudarek na »mehko« plat razvoja, vključevanje prebivalcev in trajnostne aspekte. Ob skrbi za biotsko raznovrstnost moramo omeniti, da je Postojna državni prvak v ekološkem kmetijstvu: skoraj polovica kmetijskih površin je obdelana po ekoloških načelih. Tudi prenove mestnega jedra so se lotili na tak, uravnotežen način: vzporedno  gradbenimi deli so v navezi s prebivalci že začeli skrbeti tudi za vsebinsko revitalizacijo.

Postojna nagrado Zlati kamen že prejela leta 2013. V slabem desetletju se je kraj močno razvil – zaradi bogastva projektov in dobrih praks občino ponovno uvrščamo v finale izbora.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Splošna značilnost razvojnega položaja Postojne je precejšnja uravnoteženost področij: Postojna se na prav vseh osmih področjih, ki tvorijo indeks ISSO, uvršča nadpovprečno. Vtis o celovitem, uravnoteženem razvoju potrjujejo torej tudi merljivi kazalniki. Izraziteje je položaj ugoden glede na kazalnike proračunske učinkovitosti in trga dela, nekoliko manj ugodne vrednosti pa imajo kazalniki socialne kohezije (a tudi tu je uvrstitev še nadpovprečna). S 586 evri na prebivalca (petletno povprečje) se Postojna uvršča med investicijsko bolj aktivne občine (22. mesto).

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Ekološko kmetijstvo: 42,2 odstotka kmetijskih površin (1. mesto)
• Natura 2000: 69,5 odstotka površine (32. mesto)
• Energetska samooskrba: 3,8 odstotkov (111. mesto)

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

MODERNOST RAZVOJNEGA PRISTOPA

Postojno odlikuje veliko bogastvo projektov, njihov nabor pa daje vtis celovitega, holističnega razvojnega pristopa.

S projekti med drugim spodbujajo:

• trajnostno mobilnost (Predjama sustainable)
• krožno gospodarstvo (wastedesign, ‘Novo življenje odrabljenih stvari’ – projekt ozaveščanja o pomenu trajne rabe izdelkov – postojna.si )
• socialne inovacije (arrival regions)
• ohranjanje biotopov (čezmejni projekt  GREVISLIN)
• prostovoljstvo (Naj mladi prostovoljci občine Postojna – postojna.si)

Postojna je ena od treh občin vključena v projekt Pametne turistične destinacije (digitalna preobrazba na področju turizma). Pomembno področje aktivnosti je tudi revitalizacija vaških jeder in celovita prenova starega mestnega jedra. Ta prenova je potencialna dobra praksa: prenova ne zajema le stavb, ampak meri tudi na vsebine, pri tem pa so vključili prebivalce.

 Če smo pri kar nekaj prodornih občinah zapisali, da imajo izrazito moderno zasnovano strategijo – potem pa je včasih dosledno sodobno obarvan pristop težje odkrivati v praksi, je pri Postojni stvar obrnjena. Razvojna strategija je bolj kot ne konvencionalna, izrazito modernost pa zato najdemo pri številnih dobrih praksah občine.

SODELOVANJE

Omenili smo že vključenost prebivalcev v vsebinsko prenovo jedra kraja. Participativni proračun postaja že nekaj običajnega za prodornejše občine. Razvoj Postojne ni le domena politike: pri tem tvorno sodelujejo pobude kot npr. Društvo Drobnovratnik (ohranjanje naravne in kulturne dediščine). Občina sodeluje tudi navzven: posebnost je sistematično čezmejno sodelovanje civilne zaščite (Furlanija Julijska krajina).

V OSPREDJU SO MLADI

Le v malo krajih pri nas so mladi tako v ospredju kot so v Postojni (dober zgled bližnje Ajdovščine?). Pri tem so zajeti tudi otroci in družine. Občina je mladim prijazna, ob tem pa je Postojna tudi (to je pri nas manj pogosto) otrokom prijazno Unicefovo mesto. Prav tako niso pogosti otroški parlamenti – postojnski je med bolj smiselno zasnovanimi pri nas.