Solčava

Razvojno najbolj prodorna občina leta 2022 med Koroško in Posavjem

Solčava je primer, ki kaže, da se lahko tudi zelo majhna občina kakovostno razvija, če je pristop primeren. Pri tem pristopu lahko posebej podčrtamo dve značilnosti. Prvič, velika podjetnost in zmožnost zbrati razvojna sredstva. V Solčavi imajo najvišji proračun na prebivalca. Tudi po vrednosti investicij na prebivalca v zadnjih  petih letih je Solčava na prvem mestu z zneskom,  ki je za več kot pet krat višji od povprečja za slovenske občine.

Druga značilnost je izrazito strateško delovanje: občina z dobrimi petsto prebivalci ima kakovosten in realen, v praksi delujoč strateški načrt, ki je lahko za zgled tudi za dosti večje kraje. Strategija posebej poudarja trajnost razvoj in (glede na naravne danosti logično) usmeritev v zeleni, butični turizem. Kakor lahko ocenimo, ta razvojni model v Solčavi udejanjajo s smiselnimi koraki in vztrajnostjo.

Razvoj v kraju poteka na vseh področjih, četudi ne povsem enakomerno. V zadnjem obdobju je kakovostni razvoj pripeljal tudi do premika merljivih vrednosti. Pravzaprav bi lahko govorili o manjšem razvojnem preboju: glede na vrednost sestavljenega indeksa ISSO je Solčava pridobila 51. mest in je leta 2022 uvrščena na 33. mesto. Res je, da so nihanja posameznih (relativnih) vrednosti pri majhnih občinah zelo velika – a ob vsej volatilnosti ni dvoma, da je občina naredila v zadnjem času pomembne strukturne premike na nekaterih ključnih področjih.

ELEMENTI PREBOJA

INDEKS PREBOJA

Rast indeksa ISSO: 4,84

Uvrstitev: 7. mesto

Sprememba uvrstitve: 51 mest

Rang glede na spremembo uvrstitve: 5—6. mesto

ISSO 2022

IZSTOPAJOČA PODROČJA

Posebej izrazita spremembo indeksa zaznamo na področjih gospodarstva in izobrazbe.

URAVNOTEŽENOST RAZVOJA

Razvoj v občini je manj uravnotežen.  Občina je v času zadnjega mandata izboljšala rezultat na štirih področjih, na štirih pa se je vrednost indeksa zmanjšala. To so demografija, proračunska učinkovitost, kakovost življenja in socialna kohezija. Ob tem je potrebno omeniti, da Solčava kljub rahlemu padcu indeksa ostaja občina z najvišjo vrednostjo indeksa socialne kohezije v Sloveniji.

TRAJNOSTNI PREBOJ

IZSTOPAJOČA PODROČJA:

• »Zeleni« proračun (1. mesto)
• Ekološko kmetovanje (4. mesto)
• Vključenost v območje NATURA 2000 (27. mesto)

V Solčavi so v petih letih za varstvo naravne dediščine in ohranjanje biotske raznovrstnosti vložili pol milijona evrov, kar je tudi v absolutnem pogledu med večjimi zneski. Preračunano na prebivalca to znese 1.111€, kar je največ med slovenskimi občinami. 45 odstotkov vseh kmetijskih površin v občini je obdelovanih na ekološki način po kriterijih Ministrstva za kmetijstvo. Z novim odlokom o prometnem režimu bodo v občini umirili pritisk dnevnih (motoriziranih) obiskovalcev – v občini ukrep (o katerem je potekala tudi javna razprava) razumejo kot ključni premik pri razvoju v smer butičnega in izrazito trajnostnega turizma.

DEMOKRATIČNI PREBOJ

Novo strategijo s pripravili tudi s pomočjo anket in fokusnih skupin za tri temeljna področja (mladi, turizem in kmetijstvo ter trajnostna mobilnost). Krajani so se intenzivno vključili v pripravo s svojimi pobudami in pogledi. Tudi v ožjo skupino, ki je pripravljala dokument, so bili vključeni »predstavniki ključnih deležnikov iz različnih sektorjev in območij občine«. Prebivalce so vključili tudi v pripravo območnega razvojnega programa regije. Kljub majhnosti ima občina svoje glasilo, ki izhaja enkrat letno.

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

Intenzivost razvoja.

V občini so v dobrih dveh desetletjih zgradili šolo, prizidek vrtca, Center Rinka (TIC in »večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega«), razvijali cestno infrastrukturo (vključno s pločnikom v vasi Solčava), uredili prireditveni prostor, obnovili kulturne spomenike, vzpostavili turistično infrastrukturo, obnovili vodovod ipd. Da lahko nudijo svojim krajanom vse storitve kljub majhnosti, dobro sodelujejo s sosedi: primer je e-prostofer. Prevoz starejših (in ranljivih) z električnim avtomobilom so vzpostavili skupaj s sosednjimi občinami (nosilec projekta: Gornji Grad). Zgornjesavinske občine so dobile tudi skupni hospic.

Strateško upravljanje občine.

 V zadnjem desetletju so razvoj usmerjali s pomočjo Strategije trajnostnega razvoja turističnega območja Solčavsko 2011-2015. Veljavnost te strategije so podaljšali, letos pa sprejeli novo, izrazito moderno strategijo z jasnimi in konkretnimi cilji. Strategija močno poudarja trajnostni aspekt, ki ni le kozmetični dodatek k strategiji, ampak je dejansko njen temelj, ki določa konkretne načrte na vseh področjih. Strategija precej zvesto sledi evropskim smernicam in ob trajnostnih načelih poudarja tudi premik k digitalnim tehnologijam. Po svoji modernosti, jasnosti in konkretnosti je strategija občine z nekaj več kot 500 prebivalci lahko zgled številnim večjim (da ne rečemo mestnim) občinam.

Zeleni turizem.

Solčava je nosilka zlatega znaka Green Destination in sodi med evropske destinacije odličnosti (EDEN). Kar je pomembno: trajnostnih certifikatov nima le cel kraj, ampak tudi posamezni ponudniki storitev (Green Key, Green Globe, EU Ecolabel – Okoljska marjetica…).