Vrhnika

Finalistke za nagrado Zlati kamen 2023: osrednja in jugovzhodna Slovenija z Notranjsko

O Vrhniki smo v polpreteklem obdobju največkrat brali v zvezi z ekološkimi nesrečami: požarom nevarnih odpadkov ali raznimi izpusti. Zdi se, da so prav te izkušnje močno zaznamovale strateške usmeritve kraja. Le malo lokalnih skupnosti pri nas je tako osveščenih o tem, da mora kraj postati odporen. V praksi se to na Vrhniki najbolj kaže pri delu z odpadki. Tu je Vrhnika z dolgo tradicijo in z  vrsto dobrih praks med vodilnimi slovenskimi občinami, uvrščena pa je v evropsko omrežje skupnosti z »nič odpadki« (Zero Waste). Ob tem se je Vrhnika razvila iz industrijskega naselja z nadihom zanemarjenosti v živahen kraj z veliko znaki novega življenja. O tem, kako na Vrhniki gradijo krajevno identiteto z elementi kulturne in naravne dediščine, veliko izvemo z bogatega spletnega portala Obišči Vrhniko. A ključna zgodba Vrhnike je vendarle prav prizadevanje za odpornost. Vse zagate niso rešene – a zdi se, da je Vrhnika na dobri poti.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Solidna vrednost sestavljenega indeksa ISSO je za občino s takšnimi potenciali (velikost, lega, prometna povezanost…) pričakovana. Kot pozitivno lahko ocenimo, da so vsa področja precej uravnotežena in da med njimi ni posebej šibkih. Najbolj izstopa življenjski standard: prebivalci Vrhnike uživajo 16. najboljšega v državi. Nekoliko šibkejša je vrednost indeksa socialne kohezije, ki je za malenkost pod povprečjem.

IZSTOPAJOČI INDIKATORJI

• Ekološko kmetijstvo: 19,7 odstotka kmetijskih površin (34. mesto)
• Natura 2000: 51 odstotkov površine (52, mesto)
• Energetska samooskrba: 1,2 odstotka (170. mesto)

IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE

RAZVOJNA STRATEGIJA

Nova strategija sodi med sodobnejše pri nas in v ospredje postavlja elemente kot je trajnostna preobrazba. Gre za eno od občinskih razvojnih strategij, ki je najbolj naravnana na odpornost (morda so na to vplivale slabe izkušnje v bližnji preteklosti). Ranljivost lokalnega okolja na globalne spremembe je med ključnimi izzivi. Med glavnimi ukrepi je proaktivno spremljanje okoljskih sprememb, pa tudi dvig pripravljenosti na različne nesreče. Med ukrepi je še uvajanje krožnega gospodarstva, uvedba pametnih tehnologij v vodovodnem in kanalizacijskem omrežju ter energetska samooskrba. Med osnovnimi cilji je gospodarsko odpornejša občina, med »gradniki vizije« pa omenjajo tudi dediščino, identiteto in vrednote – elementi, ki verjetno niso brez pomena tudi za odpornost nekega okolja. Bistveno: strategija vključuje merljive cilje in je podprta s konkretnimi projekti, ki tudi že živijo v praksi. Izvrsten primer je prav projekt Zero Waste Vrhnika.

»NIČ ODPADKOV«

Vrhnika se je že leta 2014 vključila v evropsko omrežje lokalnih skupnosti brez odpadkov – Zero Waste: ločeno zbiranje odpadkov poznajo v kraju že več kot 25 let. Novembra 2022 je občina prejela certifikat Zero Waste (pred tem so ga dobili na Bledu in v Gorjah).  Na zmanjševanje količin odpadkov ne skušajo vplivati le z osveščanjem, ampak s konkretnimi aktivnostmi. Dva primera: občani, ki oddajajo koristne odpadke v zbirnem centru dobijo bonitetne točke, a katerimi si zmanjšajo ceno komunalnih storitev, občina nudi brezplačne kompostnike in podobno. 

Spodbujanje ponovne uporabe in podaljševanja življenjske dobe predmetov v občini že od leta 2014 uspešno uresničujejo s projektom Depo, v sklopu katerega poleg trgovine z izdelki iz druge roke delujejo tudi popravljalnica koles in predelava odpadnih materialov v izdelke z večjo vrednostjo.

Zdi se, da so pri udejanjanju strategije »nič odpadkov« v občini precej dosledni: v vrtcu tako strogo uporabljajo le pralne plenice. Za odvoz smeti je vrhniško komunalno podjetje kupilo električni tovornjak – med prvimi te vrste pri nas. 

DOBRE PRAKSE

Da je nabor projektov zelo bogat (tudi pregled projektov je pripravljen zgledno) je pri kraju, kot je Vrhnika, pričakovano. Prav tako je pričakovana skrb za prenovo jedra. Vseeno omenimo, da je Vrhnika med kraji z nadpovprečnim deležem projektov, ki merijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Prodornost občine in doslednost pri uresničevanju razvojne vizije ter vrednot lahko zaznamo tako pri vsebini projektov, kot pri drobnih majhnih dobrih praksah.

Omenimo še, da so na spletni strani pregledno objavljene informacije za begunce (navodila) v slovenščini in ukrajinščini. Še ena nekoliko idiosinkratična manjša drobna praksa: občinski NOS je namenska aplikacija za anonimno ali registrirano sporočanje stanja neprijetnih vonjav v trenutnem času in na trenutnem mestu. Šibka točka Vrhnike pa bi – ob smradu, ki se občasno širi zlasti iz zasebne kompostarne – lahko bile odplake. Leta 2014 je bila Vrhnika med tremi občinami z največjim deležem neočiščenih odpadnih voda (drugi dve sta bili Maribor in Borovnica), investicije v kanalizacijsko omrežje pa so ostale dokaj zmerne.