Če seštejemo vrednosti za vse občine, so bili lanski občinski proračuni nekje na ravni tistih iz leta 2010 (ali za malenkost višji). Kar se je precej spremenilo, je njihova struktura. Na številnih področjih so občine precej zarezale v proračune – začenši s svojo lastno porabo, torej s stroški občinske administracije. Na drugi strani so proračuni ohranili svoj obseg zahvaljujoč sredstvom iz evropskih virov, ta sredstva pa so bila porabljena zlasti za naložbe, povezane z okoljem: ravnanje z odpadno vodo, gradnjo ali obnovo vodovodov ter energetsko sanacijo vrtcev in šol.
Kje so se odhodki zmanjšali najbolj?
ŠPORT: -130 milijonov
Prihranek ni tako velik, kot se zdi: zmanjšale so se investicije na področju športa (s 150 milijonov leta 2014 na 18 milijonov lani), te investicije pa so bile leta 2010 povezane zlasti z zloglasnim projektom Stožice.
Nenenakomerno in nestalno zmanjševanje.
Potencial za varčevanje: majhen.
CESTE: -112 milijonov
Varčevanje na področju cest vključuje tako tekoče vzdrževanje cest (-14 milijonov) kot za 60 milijonov manjše odhodke za investicijsko vzdrževanje in gradnjo.
Ker smo Slovenci zaenkrat močno vezani na cestni promet (železniški potniški promet je slabo razvit), potenciala za varčevanje tu praktično ni več. Slabe ceste vplivajo tudi na varnost, porabo goriva in časa.
Neenakomerno zmanjševanje. Nadaljnje krčenje sredstev na tem področju prinaša razvojno tveganje.
STROŠKI JAVNE UPRAVE: -40 milijonov
Zdi se, da so občine opravile svojo nalogo in zmanjšale breme upravnega aparata na lokalni ravni. Samo za delovanje občinskih uprav so se odhodki zmanjšali za dobrih 17 milijonov: s 185,5 na 168 milijonov. Zaskrbljujoče je lahko zmanjšanje stroškov za informacijsko infrastrukturo: tu so se odhodki s 5,7 milijona zmanjšali na 2,6, krčenje pa je konstantno. Ne vemo natančno, za kaj pri tem krčenju gre – a naložbe v informacijsko infrastrukturo po definiciji prinašajo prihranke na drugih področjih (vsaj, če so dobro premišljene).
Stalno in neenakomerno zmanjševanje – največji prelom v letu 2011.
VLAGANJE V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE: -22 MILIJONOV
Denimo, da je val naložb v širokopasovna omrežja mimo. Toda Slovenija je bila v prejšnjem desetletju še nadpovprečno razvita po dostopnosti do hitrega interneta, zdaj pa na tem področju zaostaja za večino članic OECD. Ob tem velja prepletenost nekega okolja z omrežnimi storitvami za enega od najpomembnejših razvojnih vzvodov v prvih desetletjih 21. stoletja. Hitra omrežja so prav tako predpogoj a oblikovanje pametnih skupnosti.
Stalno zmanjševanje. Nadaljnje krčenje prinaša veliko razvojno tveganje.
KULTURNE DEJAVNOSTI: -21 MILIJONOV
Znesek, ki ga občine namenijo za kulturo, se je zmanjšal s 153 na 132 milijonov evrov. Sredstva so v občinah zmanjšali tako za programe v kulturi (-13 milijonov) kot za varovanje nepremične kulturne dediščine (-9,8 milijonov).
Zmanjševanje je neenakomerno. Krčenje sredstev za ohranjanje nepremične kulturne dediščine lahko pripelje do nepopravljive škode.
Občine varčujejo pri vzdrževanju kulturne dediščine. Na sliki cerkev Svetega Nikolaja pri Selu (občina Moravske Toplice), edinstven primer romanske arhitekture pri nas. Foto: RM
Ostala področja:
UREJANJE IN RAZPOLAGANJE Z ZEMLJIŠČI: -36,7 MILIJONOV
OBJEKTI ZA REKREACIJO: -11 MILIJONOV
UREJANJE POKOPALIŠČ: -8,5 MILIJONOV
SPODBUJANJE STANOVANJSKE GRADNJE: -7,8 MILIJONOV
In kje so proračuni večji?
RAVNANJE Z ODPADNO VODO: +115 MILIJONOV
Kanalizacijski bum na lokalni ravni so sprožila evropska sredstva in smernice. Sredstva za ravnanje z odpadno vodo so se povečala v petih letih s 125 na 240 milijonov evrov. Ob tem Slovenija še naprej po razvitosti kanalizacijskega omrežja za povprečjem starih članic EU.
Rast je neenakomerna. V prihodnjih letih lahko pričakujemo precej manjše odhodke.
Kanal: novo čistilno napravo so zgradili z evropskim denarjem.
OSKRBA Z VODO: +99 MILIJONOV
Gradnja in obnova vodovodov je šla tako rekoč z roko v roki z gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij. Odhodki za oskrbo z vodo so se zlasti na račun investicij povečali s 67 na 167 milijonov evrov. Skok je bil izrazit zlasti lani, kar je bržkone povezano z zaključevanjem naložb v minuli finančni perspektivi.
Rast je izrazito neenakomerna. V prihodnjih letih lahko pričakujemo manjšo rast ali zmanjšanje.
VRTCI: +47 MILIJONOV
OSNOVNO ŠOLSTVO: +26 MILIJONOV
Večinoma gre za investicije – te so se povečale s 25 na 65 milijonov. Ob gradnji novih vrtcev so občine vlagale sredstva predvsem za energetsko sanacijo. Na področju osnovnih šol je rast manjša, obseg sredstev za naložbe pa podoben: vrednost naložb je zrasla z 52 na 75 milijonov.
Rast je neenakomerna. Ker kar nekaj vrtcev in šol še čaka na energetsko sanacijo, lahko pričakujemo precejšnje investicijske odhodke tudi v bližnji prihodnosti.
SOCIALNO VARSTVO SOCIALNO OGROŽENIH IN IZKJUČENIH KATEGORIJ PREBIVALSTVA: +24 MILIJONOV
Levji delež tega povečanja je na račun večjih sredstev za socialno varstvo starih: tu so se občinski odhodki povečali s 45 na dobrih 61 milijonov evrov. Za socialno varstvom invalidov so se odhodki povečali za 5 milijonov, za varstvo materialno ogroženih pa s 13,5 na dobrih 18 milijonov.
Rast je konstantna. Zelo verjetno se bodo sredstva za socialno varstvo še povečevala.
Ostala področja:
SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA IN GOSTINSTVA: +8,6 MILIJONA
SPODBUJANJE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE: +7 MILIJONOV
