Skupni odgovor bi lahko strnili v misel – podeželje je zelena priložnost Slovenije. Cena hrane bo rasla. Pomen zdrave, varne in trajnostno pridelane hrane se bo povečeval. O možnostih Slovenije veliko pove izjava ministra za kmetijstvo v odhodu Dejana Židana ob letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni (objavil jo je SIOL): „V Sloveniji dejansko proizvajamo varno, kakovostno in okusno hrano, ker smo, kljub ne najboljšim naravnim danostim, v veliki meri ohranili tradicionalen način proizvodnje hrane, ki ni tako zelo intenzivna. Ali kot je dejala ena od evropskih kolegic ministric, “silili ste nas ceneje, ceneje, ceneje”, zdaj pa se čudite, ko imamo dioksinsko afero.“
Zakaj je podeželje zelena priložnost Slovenije? Ker je narava posel. Manj kot je na lokalni ravni uničena, boljše poslovne priložnosti ponuja. Pet trendov, ki jih naštevamo, je grob in poenostavljen pogled. Ampak pri oblikovanju smo se skušali ravnati po zdravi kmečki pameti.
Prvič, klimatske spremembe.
Okoljska osveščenost ni več le subkulturni in obrobni pojav, pač pa je postala nekaj vsesplošno sprejetega. Vsaj ko gre za načelno raven. Ko bodo posledice klimatskih sprememb vse bolj neposredno zadevale posameznike, lahko pričakujemo, da bo to (še) močneje vplivalo tudi na vedenje potrošnikov. Tveganje: Tudi v Sloveniji lahko pričakujemo še več poplav, viharjev, suš in drugih ekstremnih vremenskih pojavov.
Priložnost: povečalo se bo povpraševanje po hrani, pridelani po načelih trajnostnega razvoja. Slovensko podeželje ima izvrsten potencial za te oblike pridelave.
Drugič, rast cen hrane.
Po ocenah študije OECD in FAO se bodo cene žitaric in mesa do konca desetletja dvignile za 20 do 30 odstotkov. Rast cen hrane v svetovnih merilih nikakor ni le posledica borznih špekulacij. Hrane preprosto ne bo dovolj: svetovno prebivalstvo narašča, na račun klimatskih sprememb se bodo pogoji za pridelavo poslabšali, nestabilnost razmer in trgov pa povečala. Naraščanje srednjega sloja na Kitajskem in v Indiji, torej v dveh državah z največ prebivalci spreminja tudi prehranjevalne navade in porabo. Hrana lahko postane v teh razmerah eden ključnih naravnih virov v 21. stoletju.
Priložnost: pomen kmetijstva bo naraščal – to je lahko ena od večjih poslovnih priložnosti 21. stoletja. To še zlasti velja za „pametno“ kmetijstvo: inovativno in usmerjeno v trajnostni razvoj.
Tretjič, boj za naravna bogastva.
Napovedi dogajanj v naslednjih desetletjih so si enotne v tem, da bodo rastoča gospodarstva zlasti držav iz skupine BRIK močno povečala porabo surovin. Če odmislimo skrajne možnosti (kot na primer večji vojni spopadi za surovine), bo posledica izrazita rast cen.
Priložnost: Slovenija je majhna in nima klasičnih strateških surovin. Toda med strateškimi surovinami bližnje prihodnosti bosta tudi hrana in voda. Nekaj, kar naše podeželje ima. Poleg tega imajo gospodinjstva in kmetije na podeželju dobre možnosti za energetsko samooskrbo (bioplin, biomasa in sončna energija) in s tem manjšo odvisnost.
Četrtič, skromnejše življenje.
Pritisk na vire bo vse večji, cene bodo rasle, delež družinskih proračunov za osnovne potrebe se bo bržkone povečeval. Dela bo zelo verjetno še manj. Posledice dolžniške krize bodo dolgotrajne: v zahodnem svetu smo pač zapravili lep del tistega, kar bodo naši potomci šele zaslužili. Velika verjetnost je, da bomo v prihodnjih desetletjih živeli skromneje kot smo bili navajeni. To pomeni na dolgi rok tudi manj denarja za zdravstvo: bolj zdrav način življenja bo bistveno manj stvar posameznikove izbire in okusa, pač pa nujnost.
Priložnost: Z zdravo in varno hrano lahko preprečimo vrsto bolezni. Pričakujemo lahko, da se bo povečevala osveščenost ljudi, s tem pa tudi povpraševanje po kakovostni hrani.
Petič, vzpon mest
Po študiji Organizacije združenih narodov Habitat je bilo prav lansko leto prelomno v razvoju človeške civilizacije: od lani naprej živi v mestih večji delež svetovnega prebivalstva kot na deželi. Ob tem nastajajo velikanske mestne aglomeracije, ki naj bi v 21. stoletju po moči in političnem vplivu celo prehitele države.
Priložnost: Preprosto povedano – večja kot so mesta, bolj dragoceno bo živeti na deželi. Zgovoren argument v prid tej tezi je rast kmečkega turizma. Počitnice na deželi niso le kratkotrajna modna muha. Javnomnenjska raziskava, ki so jo objavili na italijanski državni televiziji, je pokazala, da so za več kot polovico Italijanov idealne počitnice tiste na turistični kmetiji – pri čemer bi večina dala prednost ekološki kmetiji. Letos v Italiji pričakujejo 20-odstotno povečanje števila gostov na turističnih kmetijah.
