Mandat 2018-2022 se počasi zaključuje. Kakšne spremembe so se zgodile v tem času v vaši občini?
V občini Borovnica smo še vedno priča priseljevanju mladih družin z otroci in posledično pomanjkanju prostora v vrtcu in osnovni šoli. S prizidkom k OŠ, ki je nizkoenergijska lesena gradnja, za katero smo pridobili tudi nepovratna sredstva Eko-sklada. S pridobitvijo petih novih razredov se je v šoli situacija začasno uredila, kljub temu pa je povečanje števila šoloobveznih otrok tako veliko, da bo na hitro potrebno nekako zagotoviti dodatne prostore, sicer bo pouk možen samo v primeru, če bo delno dvoizmenski, čemur pa starši zelo nasprotujejo. Večje število šoloobveznih otrok zahteva tudi več za njih primernih igralnih in športnih površin. Že leta 2020 smo pripravili projekt kolo-parka, vendar je trajalo skoraj dve leti, da je bil skupni projekt koloparkov kot učilnic kolesarskih veščin v LAS Barje z zaledjem oddan na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in tehnologije. Potem nismo oklevali in tako se sedaj lahko pohvalimo, da smo, v veliko veselje mladeži, ki je to nestrpno pričakovala, v slabem mesecu zgradili sodobno »pump track« stezo.
Lani dokončana študija poplavne ogroženosti občine je pokazala, da na videz nenevaren potok Malence, ki teče skozi staro vaško jedro Borovnice, predstavlja veliko poplavno grožnjo ob veliki količini padavin v kratkem času. Vzpostaviti bo potrebno kanal, ki bo primeru hudih nalivov v Borovniščico odvajal presežne količine vode. S tem v zvezi smo že izdelali idejni projekt t. i. suhega kanala, ki je zasnovan tako, da ne bo motena obdelava kmetijskih zemljišč in sedaj na njegovi osnovi pridobivamo projektne pogoje. Izvedba tega ukrepa za zmanjšanje poplavne ogroženosti je nujna tudi z vidika možnosti pridobivanja gradbenih dovoljenj v s konzervatorskim načrtom ohranjanja značilnosti vaškega naselja zaščitenem starem jedru Borovnice. Pri izvedbi projekta računamo na sredstva iz sklada za odpornost in okrevanje.
Kateri so tisti projekti, na katere ste najbolj ponosni?
Oživitev obrtnih in industrijskih dejavnosti na območju propadlega nekdanjega lesno-predelovalnega kombinata LIKO Borovnica je ob izgradnji P+R pri železniški postaji Borovnica zame najbolj pomemben dosežek. Čeprav nismo mogli pridobiti sredstev za urejanje poslovno-obrtnih con, je občina s pravočasnim sprejetjem OPPN Struge, prevzemom komunalne infrastrukture v coni ter posluhom za potrebe investitorjev precej prispevala k temu, da je cona ponovno oživela in da je kraj pridobil okoli 200 novih delovnih mest. S tem pa potencial še ni izčrpan in zgodba še ni končana. Sedaj nas čaka precej dela, da v coni uredimo cestno infrastrukturo, tudi novo parkirišče za potrebo šole. Novo dovozno pot do šole nam je že uspelo urediti. Tu bodo mogoče prišla v poštev sredstva iz dogovora za razvoj regij. Ponosen sem tudi na projekt ureditve tematskega parka pri stebru Borovniškega viadukta in spominske poti z urejenim miniaturnim parkom pri stari železniški postaji in razgledno ploščadjo na Z peti porušenega nekdaj največjega dvotirnega železniškega viadukta v Evropi. Občani so projekt dobro sprejeli in z njim smo okrepili pripadnost kraju kot kraju, ki je povezan z železnico, obenem po vzpostavili osnovo za razvoj turističnih produktov na osnovi železniške tehniške in ostale kulturne dediščine. Pri tem računamo tako na sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki se razdeljujejo preko mehanizma CLLD oz. LASov, kot tudi na sredstva iz naslova sklada za odpornost in okrevanje.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost in kje vidite priložnosti za razvojno prodornost občine?
Vsekakor bo potrebno dokončati projekt preselitve knjižnice v prostore nekdanje trgovine TUŠ Jurček, pri katerem je iz meni neznanih oz. nelogičnih razlogov občinski svet s svojimi zahtevami po preverjanju upravičenosti in stroškov posameznih postavk zadevo izredno upočasnil in bo posledično tudi dražja. Do sredstev Ministrstva za kulturo žal ne moremo, saj njihovi razpisi diskriminirajo male občine, ki na področju kulture nimamo javnih zavodov. Nujna je izgradnja novega vodnega zajetja in priključitev naselij v Kotih, ki se sedaj oskrbujejo iz lokalnih vodovodov, na centralni vodovod, saj je površinska voda, ki prihaja z Rakitniške planote, žal vse bolj onesnažena. Tudi tu računamo na sredstva iz sklada za odpornost in okrevanje. Srednjeročno pa bo potrebno povečati izdatnost nove vrtine, ki mora postati osrednji vir neoporečne pitne vode za občino, saj je sedanje zajetje sicer zelo kakovostnega borovniškega vršaja, že precej omejeno. Izgradnja kolesarske povezave med Borovico in Bregom z rekonstrukcijo pripadajočega dela regionalne ceste je le še vprašanje časa, saj že poteka postopek izbire izvajalca. Zdaj intenziviramo pogovore z ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za kulturo glede načrtovanja in izgradnje obvoznice mimo kompleksa TMS v Bistri. Ključno pa je, da občina Vrhnika pravočasno sprejme ustrezne spremembe in dopolnitve svojega občinskega prostorskega načrta, saj gre več kot 90% izbrane variante trase obvozne ceste po njenem ozemlju. Je pa to, kot tudi nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav ob regionalni cesti, sedaj v rokah države oz. DRSI. Z nadaljevanjem oz. nadgradnjo projekta oživitve železniške tehniške dediščine in projekta izgradnje kolesarskih povezav v občini pa lahko v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije in Slovenskimi železnicami postanemo tudi bolj razpoznavni in konkurenčni na področju turizma. Veseli me, da se trenutno zaključuje izgradnja prvega hostla v naši občini, začenja pa gradnja naslednjega. Ob nadaljevanju investicij v obiskovalsko in interpretacijsko infrastrukturo bomo kmalu imeli vse pogoje, da postanemo prepoznavna destinacija trajnostnega turizma. Če bodo to seveda prepoznali investicijsko zainteresirani in sposobni občani. Zaradi povečanega deleža mladih in urbane populacije pa bomo morali izboljšati tudi možnosti za športno udejstvovanje, predvsem v pokritih prostorih.
Kakšni so po vašem koraki do celovitega in uravnoteženega delovanja slovenskih občin?
Mislim, da bi bilo ponovno potrebno uvesti samostojno ministrstvo za lokalno samoupravo. Na tem področju je težav in izzivov toliko, da jih ni mogoče prepustiti le različnim skupnostim občin in službi za lokalno samoupravo znotraj Ministrstva za javno upravo. Še posebej, ker se je za nerazvite občine, ki smo del razvite zahodne slovenske kohezijske regije, možnost sofinanciranja projektov v novi finančni perspektivi s sredstvi EU in državnega proračuna skrčila z 2/3 na 1/3 celotnih stroškov projekta. Vlada je sicer že pred dvema letoma obljubila, da bo znotraj proračuna zagotovila dovolj sredstev, da bo to nadomestila, pri tem pa upoštevala razvojen kazalce posameznih občin. Vendar tega do danes še ni storila, kar samo potrjuje moje prepričanje, da za učinkovito, uravnoteženo in pravično črpanje sredstev za projekte na ravni občin potrebujemo ustrezno opolnomočeno ministrstvo za lokalno samoupravo. To bi moralo sprejeti tudi zahtevno nalogo preverbe in sprememb kriterijev za izračun povprečnin, ki jih dobivajo občine. Popolnoma je z zdravo pametjo npr. skregano dejstvo, da za opravljanje javne službe zimskega vzdrževanja cest veljajo enaki kriteriji na občine na obali in občine na Notranjskem, Gorenjskem ali na območju Pohorja, kjer je snežnih padavin seveda bistveno več.
