Občina Sevnica je po površini 12. največja slovenska občina s 17.600 občankami in občani. Urejenost javne infrastrukture ter visoka raven javnih storitev in služb prebivalcem omogoča varnost in dobro počutje. Z uspešnim črpanjem evropskih sredstev ter državnimi in občinskimi investicijami v cestno, komunalno in družbeno infrastrukturo se podoba prostora stalno izboljšuje.
Nekaj ključnih razvojnih vprašanj smo zastavili županu Srečku Ocvirku, ki občino vodi od leta 2008, kot predstavnik posavske regije pa je tudi član Državnega sveta.
Mandat 2018–2022 se počasi zaključuje. Kakšne spremembe so se zgodile v tem času v vaši občini?
Zadovoljen sem s številnimi pozitivnimi spremembami. Investicijsko težišče smo od uresničenih obnov in novogradenj objektov predšolske in šolske vzgoje, pa tudi digitalne infrastrukture z optičnim omrežjem, usmerili na izboljšanje eksterne prometne povezanosti. Z Ministrstvom za infrastrukturo se intenzivno pripravljamo na izboljšanje glavnih cestnih in tudi železniških koridorjev. Občina trenutno izvaja tudi tri velike projekte, financirane iz evropskih skladov, ki bodo pomembno dopolnili komunalno infrastrukturo. Odlične rezultate imamo na področju lokalne samopreskrbe s hrano. Občina se po nedavno sprejeti novelaciji občinskega prostorskega načrta pripravlja na nov, že deveti postopek sprememb in dopolnitev tega krovnega dokumenta, s čimer aktivno sledimo razvojnim potrebam prostora. Kot izjemno pomembno bi izpostavil še dejstvo, da je naše okolje dobro izkoristilo čas gospodarske rasti, sevniško gospodarstvo je izvozno usmerjeno in tehnološko zelo napredno.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost in kje vidite priložnosti za razvojno prodornost občine?
Občine, v katerih urbano okolje podpira razvito ruralno okolje, smo mnogo bolj odporne na krizne situacije, kar omogoča konstantnost razvojnega potenciala. Prednosti segajo od boljših okoljskih predispozicij, večje prehranske varnosti, večje družbene povezanosti, solidarnosti. To so odlična izhodišča za sonaraven, trajnostni razvoj. Ljudje na podeželju, še predvsem mladi, želijo živeti podobno kot njihovi vrstniki v mestu. S tem razumevanjem lahko občino investicijsko razvijamo v smeri visoke komoditete bivanja v naravnem okolju, ki ima resnično mnoge prednosti. Vse to je potrdil čas epidemije.
Kako ocenjujete razvojno »kondicijo« vaše občine?
Letošnji proračun je v višini 23 milijonov evrov rekordno visok, veliko je naložbenih vsebin, delež pokritosti občinskih naložb z viri države in EU pa se približuje 50 %. Vse to so dejstva, ki govorijo o dobri razvojni kondiciji občine. Upamo in želimo si, da se ekstremna gibanja z neznankami, ki se jih ne da v celoti predvideti, na trgu umirijo in omogočijo normalno realizacijo proračuna.
Kakšni so po vašem koraki do celovitega in uravnoteženega delovanja slovenskih občin?
Pozitivne spremembe pri financiranju občin vsekakor pomembno omogočajo boljše pogoje za delo in sorazmernejši razvoj vseh občin, ne samo sevniške. Za prihodnji enakomeren razvoj države pa je ključen način dela, po katerem bi se večji del upravnih odločitev izvrševal na nižjih ravneh, s tem pa tudi odločanje o večjem deležu porabe javnih sredstev. Naše naloge bi lahko bile širše, saj smo občine resnično pomemben nosilec razvoja in znamo učinkovito reševati izzive neposredno v okolju, v katerem in s katerim živimo.
Ali v razvoj kraja aktivno vključujete občane in – če da – na kakšen način?
Razvoj se udejanja na podlagi usmeritev, ki jih kakovostno in z visoko mero konsenza sprejemamo na občinskem svetu. Dobro sodelovanje je utečeno z vsemi 11 krajevnimi skupnostmi. Za utrip življenja je izjemno pomembno pestro društveno delovanje. Zanje zagotavljamo dobro urejenost javnih objektov, stalna je proračunska razpisna podpora. Že več let izvajamo participativni proračun, katerega učinki vnašajo zadovoljstvo v vse kraje občine. Z vključevanjem civilne družbe smo že dvakrat prejeli naziv najbolj varne občine. Prejeli smo že več certifikatov prostovoljstvu prijazne občine, odlikuje nas tudi naziv Mladim prijazna občina. V tesnem prepletu z raznolikimi ponudniki turističnih produktov vseskozi intenzivno delamo v smeri sonaravnega, naravi prijaznega, zelenega turizma. Naš skupen trud je bil lani prepoznan s prestižnim zlatim znakom Slovenia Green Destination.
Vaša vizija: kje vidite vaš kraj leta 2026?
Nadaljnja vizija temelji na ciljih kakovostne prometne povezanosti v smeri glavnih prometnih tokov, do Ljubljane, Celja, Novega mesta. Komoditeta bivanja si želi biti v vseh smislih infrastrukturnega razvoja za vse generacije vsaj enakovredna, v mnogo pogledih pa tudi boljša od tiste v mestu.
