Razlike med občinami v porabi vode so precej velike. Tako je porabil popvprečen prebivalec Rogatca leta 2011 le 3,19 (kar je res malo), prebivalec Vranskega pa 190,55 kubičnega metra vode. Tako vsaj kažejo podatki Statističnega urada RS o porabi vode po gospodinjstvih*. Srednja vrednost za slovenske občine je 34,9 kubičnih metrov na prebivalca, medtem ko prebivalec Slovenije v povprečju porabi 40,66 kubičnih metrov na leto.
Po podatkih Eurostata znaša letna poraba vode v Sloveniji sicer 81 kubičnih metrov na prebivalca. Pri podatku Eurostata gre za celotno porabo vode, ki vključuje tudi industrijo, kmetijstvo in druge porabnike. To nas uvršča na deseto mesto med članicami EU. Največ vode porabijo Italijani (153 kubičnih metrov ne prebivalca), najmanj pa Ciprčani (24 kubičnih metrov). Po potencialu razpoložljivih vodnih virov je Slovenija v EU sicer uvrščena prav na vrh: s 15.800 kubičnimi metri na prebivalca (povprečna vrednost za 20 let) smo na tretjem mestu za Finsko in Švedsko.
Skupno znaša potencial Slovenija 32 milijard kubičnih metrov pitne vode na leto. Zdi se veliko. A to ne pomeni, da z vodo ni potrebno varčevati. Če bi vseh sedem milijard ljudi imelo enak življenjski slog, kot ga uživamo v razvitem svetu, bi po podatkih Organizacije združenih narodov potrebovali tri planete in pol. Z enim samim petminutnim tuširanjem porabimo toliko vode, kot jo ima za vse celodnevne potrebe na voljo povprečen prebivalec revnega predmestja v tretjem svetu. In v to količino ni všteta voda, potrebna za izdelavo mila, gelov, šamponov in drugih izdelkov kemične industrije, ki jih prhajoč se prav tako porabimo.
Za pridelavo kilograma govedine je potrebno 15.500 litrov vode. Za pridelavo kilograma zelenjave 325 litrov. Kilogram pšenice nas “stane” okrog 1.500 litrov vode. Za pripravo enega samega hamburgerja z vsemi sestavinami je potrebno 2.400 litrov vode. NIč od te porabe ni v tistih 40 kubičnih metrih porabe na prebivalca.
Še nekaj. Od 170 milijonov kubičnih metrov pitne vode, ki jo letno načrpamo v Sloveniji, jo 49,5 milijona kubičnih metrov izgubimo, zlasti na račun dotrajanih omrežij. To Slovenijo uvršča v tretji svet: po podatkih OECD znaša delež vodnih izgub v razvitih državah v povprečju 15 odstotkov, v revnih državah tretjega sveta pa 35 odstotkov.
Lestvica: poraba vode na prebivalca po občinah.
*V metodoloških opombah nismo zaznali razlage, ki bi te razlike pojasnjevala na primer z različnimi načini spremljanja podatkov, ali čim podobnim. Prav tako v občinah, ki so prav na vrhu ali prav na dnu seznama po porabi vode na prebivalca, ni bistveno manj ali več stanovanj priključenih na javni vodovod. Statistike seveda prikazujejo zgolj porabo vode iz vodovodov, ne pa tudi iz drugih virov.
