Bled – Nagrado Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občine Slovenije je na srečanju občin in županov Slovenije na Bledu prejela občina Šentrupert. Nagrado sta županu Rupertu Goletu predala predsednik vlade dr. Miro Cerar in Miha Ješe, župan občine Škofja Loka, lanske prejemnice priznanja.
Poleg občine Šentrupert, ki je hkrati tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, so regijska priznanja prejele še občine Šempeter-Vrtojba v prvi regiji zahodne Slovenije, Slovenske Konjice v tretji regiji od Posavja do Koroške in Ljutomer v četrti regiji vzhodne Slovenije.
Letošnji izbor je dodatno pozornost posvetil trajnostni naravnanosti občin. »Šentrupert si zasluži nagrado zaradi inovativnosti svojih projektov in pristopov. Zasluži si jo zaradi vztrajnosti in doslednosti, s katero razvija svoj model energetske samooskrbe. Energija Šentruperta ni energija lesnih sekancev. Je energija vizije občinske politike in prebivalcev. S to energijo se je občina, ki jo komajda najdemo na zemljevidu Slovenije, umestila na svetovni zemljevid maloštevilnih energetsko samostojnih skupnosti. V tem je nauk za celo državo. Ne izhajajmo iz povprečnosti, ampak gradimo z energijo vizije,« je med drugim v utemeljitvi povedal predsednik strokovnega sveta raziskave Zlati kamen prof. dr. Andrej Černe o občini, ki je lani na svetovni konferenci o energetski samooskrbi v nemškem Kasslu prejela znak 100-odstotne energetsko samozadostne skupnosti.
Občina Šentrupert namreč dosledno uresničuje ambiciozno razvojno vizijo in se razvija v smeri prve energetsko samozadostne občine v Sloveniji. Med drugim se ustanovili javno podjetje Energetika Šentrupert, ki je pred slabim letom zgradilo kotlarno za ogrevanje celotnega kompleksa zaporov na Dobu z lesnimi sekanci. Postopno naj bi tako omogočili daljinsko ogrevanje za celotno občino. Na območju nekdanje vojašnice v Puščavi bo zrasel Lesno-predelovalni center Šentrupert. S tem se bo krog samooskrbe zaprl: v centru bodo predelovali les iz domačih gozdov, odpadki pa bodo namenjeni za proizvodnjo energije in ogrevanje. In s prihranki na račun energije bo občina lahko spodbudila dinamični razvoj na drugih področjih.
Prav prenos najboljših praks med lokalnimi skupnostmi in s tem dvig kakovosti življenja je glavni cilj projekta Zlati Kamen. V ta namen je razvita ISSO raziskava za sistematično primerjavo lokalnih skupnosti, v katero je vključenih 51 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje. Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Kazalniki ne merijo le stanja, ampak tudi aktivnosti in dinamiko sprememb skozi leta, s čimer se izkazuje razvojni napredek občine. Med kandidate za nagrado se uvrstijo občine, kjer zasledimo sklope povezanih dobrih praks, ki dajejo merljive rezultate.
