Med začetkom leta 2008 in 2013 je Slovenija izgubila skoraj desetino delovnih mest: 78.613. To je zgovorno merilo razsežnosti krize, v kateri je naša država. Če pogledamo podatke po občinah, slika še zdaleč ni enolična. V 51 občinah so v času krize uspeli povečati število delovnih mest – v 16 občinah celo več kot za 100 novih zaposlitev.
V absolutnem smislu izstopata občini Prebold in Šentjur. V občini Prebold je v petih letih nastalo 497 novih delovnih mest – za več kot 40 odstotkov. Rast se je začela sicer še pred krizo v letu 2007: takrat je število delovnih mest poskočilo z 815 na 1.228. Toda v kriznem času se je hitra rast nadaljevala – in se še vedno. Samo v prvih petih mesecih letos so v Preboldu ustvarili 73 novih zaposlitev. Tudi v Šenčurju je število novih delovnih mest v času krize le za malenkost manjše od 500. V relativnem smislu je število zaposlitev najbolj poskočilo v Odrancih: 380 novih delovnih mest v petih letih pomeni 132-odstotno rast.
Kaj je formula uspeha teh gazel med občinami? Da bi prišli do natančnejšega odgovora, bi bila potrebna podrobnejša analiza. A že hiter pogled na podatke kaže, da gre preprosto za občine, kjer je klima naklonjena podjetništvu. Vse tri občine so oblikovale poslovne cone. To samo po sebi ni nič posebnega, toda medtem ko v marsikaterem kraju samevajo, so poslovne cone v teh treh občinah zares privlačne za podjetnike.
Stečaj s sporočilom.
Najpomembnejši delodajalec v občini Prebold je podjetje Odelo Slovenija – podružnica nemškega izdelovalca avtomobilskih zadnjih luči in smernikov. Odelo opremlja s svojimi izdelki vozila najprestižnejših znamk, kot sta na primer Ferrari ali Rolls Royce ( pa tudi bolj »ljudske« BMWje, Mercedese ali Volkswagne). Nemški vlagatelj je v Prebold prišel po stečaju skoraj dvesto let stare tekstilne tovarne.
Prav zgodba o Tekstilni tovarni Prebold je zanimiv primer. Tovarna je svoje dni zaposlovala več kot 1.800 delavcev. Leta 2002 je imelo podjetje v hudih težavah še okrog 600 zaposlenih. Leta 2004 se je začel stečaj podjetja in nekaj let za tem je del proizvodnih prostorov odkupil nemški vlagatelj, ki zdaj po podatkih baze GV IN zaposluje več kot 700 oseb. Preprost miselni eksperiment: kaj bi se zgodilo, če bi leta 2004 posegla država in s svojo pomočjo preprečila stečaj? Bi nemški vlagatelj prišel v Prebold? Koliko bi bilo v občini delovnih mest, zlasti varnih in obetavnih?
Da je podjetniška klima v občini vsaj za slovenske razmere dokaj ugodna, ne dokazuje le primer podjetja Odelo Slovenija. V Preboldu imata svoje zmogljivosti še pomemben evropski izdelovalec fotonapetostnih modulov Bisol (okrog 250 zaposlenih) in nemški proizvajalec dimniških sistemov Schiedel (okrog 50 zaposlenih).
Kaj vse je ugodna klima?
Primer občine Šenčur je nekoliko drugačen: nobenih večjih tujih naložb, zato pa veliko število uspešnih manjših podjetij. Šenčur je na 16. mestu po številu podjetij na 1000 prebivalcev. Tudi podjetniška dinamika je precej velika: po številu novih podjetij na 1000 prebivalcev je občina na 24. mestu. Glavni razlog je privlačnost poslovne cone, oziroma zelo dobre lokacije: Šenčur je samo streljaj od avtoceste, Kranja in letališča, praktično pa sodi še v širšo okolico prestolnice.
Uspeh Odrancev v Prekmurju je najtesneje povezan s tovarno nemškega izdelovalca prestižnih avtodomov Carthago. To podjetje je v dobrih petih letih ustvarilo 360 delovnih mest v regiji, kjer brezposelnost sicer dosega raven, ki jo imajo palestinska območja pod izraelsko zasedbo. Carthago posredno zaposluje še okrog 160 ljudi, ki delajo pri pomurskih kooperantih podjetja.
Očitno so nemški vlagatelji s svojo tovarno v Pomurju zadovoljni, saj širijo zmogljivosti. Februarja letos so napovedali, da bodo odprli še 80 delovnih mest. Ko je ustanovitelj podjetja Karl-Heinz Schuler pred leti pojasnjeval, od kod njegova navdušenost nad Odranci, je omenil, da je očaran nad ljudmi, njihovo prijaznostjo, dobro voljo in delavnostjo. Odločilna je bila sicer državna pomoč, ki jo slovenska država namenja vlagateljem v regijo. Toda Schuler je posebej podčrtal, da bi se brez prizadevanja župana stvari prav lahko obrnile drugače.
Kje zaposlitve izginjajo?
Največ delovnih mest je v petih letih izgubil Maribor: 11.509, oziroma dobrih 17 odstotkov. Sledita Velenje s 4.366 zaposlitvami (-21,2%) in Ljubljana, kjer pa 3.912 izgubljenih zaposlitev pomeni zmanjšanje le za slaba dva odstotka. V celoti so na vrhu po številu izgubljenih zaposlitev prav mestne občine in to brez izjem. Med mestne občine se je na vrh seznama vrinila le Ajdovščina s 1.617 izgubljenimi delovnimi mesti (23 odstotkov). V relativnem smislu izstopajo zelo majhne občine, kot na primer Hodoš ali Osilnica. V Hodošu se je število delovnih mest zmanjšalo v petih letih za več kot 80 odstotkov – s 148 na 28.
