Srce Slovenije pomeni več stvari. Najprej je to ime geografskega področja, ki v obliki srca povezuje 16 občin osrednje Slovenije v polmeru 50 kilometrov iz geometričnega središča GEOSS kot središčne točke. Isto ime nosi lokalna akcijska skupina, znotraj katere svoje interese uresničuje 5 občin tega področja. Srce Slovenije pa je tudi znamka, ki povezuje ljudi, njihove pobude, izdelke, dogodke in projekte, ki tu nastajajo. »V tem smislu je znamka Srce Slovenije družbena inovacija«, je prepričana Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, ki lastnik in upravljalec Srca Slovenije, »z njo želimo dvigniti ustvarjalni potencial našega prostora in kakovost bivanja v njem«.
Povezovanje občin z enakimi interesi
Center za razvoj Litija je občina Litija ustanovila leta 2000 z namenom pospeševanja podjetništva malega gospodarstva. „Vendar smo hitro spoznali, da izhajajo razvojne priložnosti iz širše regije, ključ do uspeha pa je povezovanje” pravi Aleksandra Gradišek, „zato smo danes prepoznani kot koordinator razvojnih projektov ne le na območju Srca Slovenije, pač pa se s projekti, kot so na primer Inovativna lokalna skupnost, RegioMarket in CO2-NeuTrAlp, uspešno uveljavljamo tudi v širšem regijskem in evropskem okolju.”
Že prvi projekti so pokazali, da konkurenčne prednosti območja ne gre iskati zgolj na področju turizma, kamor lokalne razvojne agencije sicer najraje posežejo.Izoblikovali so tri stebre, ki celostno pokrivajo razvojne potrebe Srca Slovenije, turizem, gospodarstvo in okolje. „Na področju turizma se trudimo za večjo prepoznavnost na trgu in večjo dodano vrednost naše turistične ponudbe, področje okolja zajema delo s šolami, sodelovanje z nevladnimi organizacijami, krepitev lokalne samooskrbe in področje okoljevarstva. Znotraj tretjega stebra, podjetništva, pa dvigujemo konkurenčne prednosti območja Srca Slovenije, pridobivamo kapital za izvedbo turističnih in drugih projektov, ustvarjamo podjetniški preboj podeželja in povezujemo izobraževalne procese s podjetniškimi izzivi «, pojasnjuje direktorica centra.
Razvojna partnerstva
Čeprav ekipa šteje le 11 zaposlenih, je izvedene projekte skoraj nemogoče prešteti. Odgovor se tudi tu nahaja v povezovanju, saj center sodeluje s številnimi zunanjimi sodelavci in različnimi razvojnimi partnerji, ki niso vedno le organizacije, pač pa tudi posamezniki, domačini. Tako so nastali odmevni projekti kot so Abrahamov ključ Srca Slovenije, praznovanje 50 letnikov z donatorsko noto, 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje, ki je v ozaveščanju ljudi o pomembnosti ohranjanja planeta povezal 20 občin in Živa voda iz Srca Slovenije, ki je projekt Naravnega zdravilnega gaja Tunjice.
V razvojnih partnerstvih sta nastali tudi dve specializirani podporni instituciji. Zadruga za razvoj podeželja Jarina, ki skrbi za pomembno področje samooskrbe z doma pridelano hrano, v katerega je vključenih skoraj 60 ponudnikov in več kot 40 vrtcev, šol in drugih ustanov. Razvojna fundacija Pogum pa je namenjena podpori nadarjenim otrokom.
Vpliv izvedenih projektov na kakovost bivanja v Srcu Slovenije je daljnosežen in močan. To se je potrdilo tudi na nedavnem obisku v Makedoniji, ki so jo vokviru dvostranske izmenjave znanj in dobrih prakspred dvemi leti obiskali štirje udeleženci. Letos je Severovzhodno regijo v Makedoniji obiskala prava gospodarska delegacija,saj so se na pot poleg predstavikov centra in županov odpravili tudi številni podjetniki Srca Slovenije, ki v povezovanju zunaj meja vidijo nove poslovne priložnosti. 22 ljudi, 22 konkretnih priložnosti.„To je moč doseči le, če delaš s srcem. Tak način dela prinaša drugačne učinke kot delovanje po pameti”, deli svojo izkušnjo Gradiškova, „v Srcu Slovenije najdejo svoj prostor le tisti, ki želijo iskreno in iz srca delati dobro, tega ne moreš početi zaradi dobička.”
Območje Srce Slovenije obsega 16 občin, od katerih se jih v razvojnem partnerstvu središča Slovenije povezuje 12. Trenutno je v partnerstvu aktivnih 9 občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. Na geografskem območju Srca Slovenije živi 201.554 prebivalcev ali 9,8% vseh prebivalcev Slovenije.
Srce Slovenije v številkah
10 let delovanja, 15 ključnih rezulatov:
9,5 milijona evrov pridobljenih razvojnih sredstev za vsestranski razvoj območja
več kot 100 izvedenih in podprtih referenčnih projektov za uresničevanje razvojnih strategij v Srcu Slovenije
2. mesto po številu registracij podjetij na VEM točki v Sloveniji
300 podjetniških in drugih usposabljanj, vključenih 4.500 slušateljev
1.200 mladih, vključenih v 70 delavnic in krožkov na temo podjetništva in inovativnosti
650 neposredno in posredno odprtih delovnih mest preko točke VEM, prijav na razpise in izvajanja različnih drugih projektov
4 tematski turistični produkti: pohodniške, kolesarske in konjeniških poti ter tematska pot Trkamo na vrata dediščine
10 strateških razvojnih programov za krajevne in lokalne skupnosti ter za območja
več kot 2000 objav v lokalnih in nacionalnih medijih
vzpostavitev znamk Posavsko hribovje in Srce Slovenije
ustanovitev javno-zasebnega partnerstva LAS Srce Slovenije ter 2 partnerskih organizacij: Zadruga za razvoj podeželja Jarina in Razvojna fundacija Pogum
vzpostavitev mreže za lokalno samooskrbo s hrano z več kot 50 ponudniki in več kot 40 javnimi ustanovami in podjetji
10 mednarodnih projektov za lansiranje vsebin evropskih programov na območje Srca Slovenije
več kot 200 dogodkov in prireditev
več kot 200 promocijskih brošur in drugih gradiv za promocijo območja
Abrahamov ključ odpira srca ljudi
Jože Kos je v prvi vrsti človek. Je tudi zakonski mož in oče treh otrok, uspešen in inovativen podjetnik, organist in zborovodja. Doma je v Srcu Slovenije. Je pobudnik in vodja projekta Abrahamov ključ, ki ga je začel posameznik, izvedla med seboj povezana lokalna skupnost,svoja krila pa je preko projekta Srce Slovenija razprl v širšo slovensko in mednarodno okolje.
»Rad imam ljudi in rad jih povezujem«, pove, poleg tega verjame v moč medsebojnih odnosov in partnerstev ter je trdno prepričan, da človek v življenju ne sme samo egoistično sprejemati, ampak mora znati tudi deliti. Na tej podlagi je vzklila ideja za praznovanje 50. obletnice, ki je povezala lokalne in podjetniško skupnost, in prerasla v projekt Srca Slovenija. Z ženo sta osem mesecev vsak vikend obiskovala abrahame tistega leta, 147 jih je bilo, in jim predstavljala idejo, da bi praznovali skupaj, vsak slavljenec pa bi prispeval 1000 evrov za nove orgle v Polšniku. Skoraj 50 se jih je odzvalo, da so postavili nove orgle pa so prej še temeljito obnovili tudi notranjost cerkve.
Projekt je strokovno okrepil Center za razvoj Litija, ki ga je podprl kot enega od razvojnih projektov Srca Slovenije. Tridnevno praznovanje, ki je vključevalo tudi izlet po območju Srca Slovenije in obisk Bruslja, kjer je abrahamovce sprejel Lojze Peterle, se je zaključil s predajo Abrahamovega ključa naslednji generaciji abrahamovcev. To je bil začetek poti, ki vabi ljudi, da se na neki točki v življenju zazrejo vase in v to kar so ustvarili, in začutijo kaj lahko vrnejo skupnosti. Naslednje leto so, na primer abrahamovci zbirali sredstva za otroke rejniških družin v Lukovici.
»Ni nujno, da prihaja nosilec Abrahamovega ključa iz Srca Slovenije, čeprav je to projekt, ki zavestno prispeva k promociji regije«, razloži Jože Kos, » je bilo pa pomembno, da smo se najprej doma naučili, kako se tem rečem streže, stabilizirali projekt in postavili neka pravila igre, ki jih lahko prenašamo naslenjim generacijam abrahamovcem. Pomembno je, da nosilec ključa začuti svoje poslanstvo in da ga ne vodijo materialni vzgibi, izvedba in cilji pa so nato vsako leto nekoliko drugačni, pri čemer sinergijski učinki, ki izhajajo iz povezovanja lokalnih skupin nikoli ne izostanejo«, je prepričan Jože Kos.
Česa se lokalne skupnosti lahko naučijo iz projekta Srce Slovenije?
Mag. Violeta Bulc, inovatorka in podjetnica, ki se je specializirala za razovj inovativnih okolij, spremlja Srce Slovenije že od samih začetkov delovanja Centra za razvoj Litija. Ključne dejavnike njihovega uspeha je povzela v sedmih točkah:
1. Hitra in jasna določitev ciljnih javnosti, s čimer je postalo nedvoumno komu center služi.
2. Oblikovanjejasnega poslanstva centra, to je iskanje finančnih vzvodov za razvojne projekte v regiji in usposabljanje ljudi, da bodo lahko sledili razvojnim priložnostim.
3. Opredelitev treh vodilnih stebrov, ki celostno pokrivajo razvojne potrebe celotnega področja. Definirale so se vrednote prostora in njegove ključne sposobnosti za izrabo konkurenčnih prednosti.
4. Sistematično izobraževanje ciljnih skupin. Na začetku so iste temeposlušali vsak zase, da bi se postopoma naučili govoriti skupni jezik. Nadaljevalni seminarji so bili organizirani zamešane skupine, s čimer se je skupni jezik utrdil, porajali pa so se že prvi skupni projeti.
5. Načrtni razvoj inovativnosti na vseh nivojih, od inovativne lokalne skupnosti do vzgoje mladih.
6. Sodelovanje in povezovanje. Ekipa centra vseskozi sodeluje z najboljšimi strokovnjaki, od svetovalcev, izvajalcev, profesorjev in specialistov za turizem in druga področja, ki pomenijo vir svežega vrhunskega znanja.
7. Sistematično komuniciranje razvojnih zgodb na različne, pogosto inovativne načine, od objav v lokalnih medijih, na konferencah, do nagradnih iger in ambasadorstva zunanjih sodelavcev.
