Prebivalstvo Ljubljane se je lani zmanjšalo na račun selitev za 399 prebivalcev, število prebivalcev Maribora za 401 in Celja za 312. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS so v letu 2010 največja tri slovenska mesta torej beležila negativni selitveni prirast. To pomeni, da se je lani iz teh mest več ljudi odselilo kot se v njih priselilo. Največji negativni selitveni prirast ima še vedno Velenje (-471).
In kam se ljudje odseljujejo? Deloma v tujino, deloma v druge kraje po Sloveniji: vsa tri velika slovenska mesta so lani zabeležila negativni prirast v obeh smereh. Največji pozitivni selitveni prirast ima sicer Škofljica: na račun selitev se je lani prebivalstvo te občine povečalo za kar 407 ali za skoraj 45 na 1000 prebivalcev občine. Največji selitveni prirast med mestnimi občinami sta lani imela Koper in Novo mesto. SURS je zabeležil velik prirast tudi za Brezovico, Domžale in še nekaj krajev v okolici Ljubljane. Očitno se nadaljuje trend selitve prebivalstva iz mest v manjše kraje v bližini. Gibanje ima tudi izrazite neželene posledice: povečanje prometa povzroča gnečo zlasti na vpadnicah in povečuje kronične težave s pomanjkanjem parkirnih mest, če povsem odmislimo povečane obremenitve za okolje.
Pogled na naravni prirast daje precej drugačno podobo. Na prvem mestu je Ljubljana. Razlika med novorojenimi in umrlimi je lani v prestolnici znašala 925. To je najvišja vrednost v zadnjem desetletju. Na drugem koncu seznama je Maribor, kjer znaša naravni prirast -212. Vzhodna slovenska metropola beleži negativni naravni prirast že celo desetletje.
Osvežene podatke o prirastu najdete med demografskimi kazalniki v bazi ISSO Zlati kamen
.
