Smo se iz zadnje krize sploh kaj naučili?

Ena od besed, ki jih v zadnjih časih najpogosteje omenjajo v zvez z lokalnim razvojem, je odpornost (resilience): kako odporen je posamezen kraj na različne oblike kriz. V prvi vrsti gre za odpornost na naravne in druge nesreče, potrese, poplave, požare in podobno. Evropska komisija pa je  okviru programa ESPON analizirala tudi odpornost regij na ekonomsko krizo, pri čemer je kot izhodišče uporabila podatke iz zadnje »velike« finančne krize na koncu prejšnjega desetletja. Analiza The Economic Resilience of Europe’s Regions pri tem spremlja dve razsežnosti: trg dela in gospodarstvo. Analiza je v prvi vrsti uspela odkriti na krizo odporne regije – tiste, kjer ekonomska kriza ni sprožila niti zmanjšanja zaposlenosti, niti upada gospodarske aktivnosti. Ob tem analiza ločuje še tri tipe regij. Na drugem mestu po odpornosti so regije, kjer je prišlo do okrevanja in so se kazalniki vsaj povrnili na vrednosti iz časa pred krizo. Sledijo regije, kjer je prišlo sicer do preobrata, a so vrednosti kazalnikov še tri leta po krizi ostale pod tisto iz leta 2008. V zadnji skupini so kraji, zelo slabo odporni na krizo in kjer se je padanje vrednosti kazalnikov nadaljevalo še po treh letih.

S podobnimi načeli smo pretresli slovenske občine. Prav tako smo opazovali dogajanje na trgu dela (stopnjo delovne aktivnosti prebivalstva) in gospodarsko aktivnost (skupni prihodek gospodarstva v občini). Zaradi posebnosti krize v Sloveniji, ki je trajala dlje kot v večini evropskih držav, smo v analizi zajeli nekoliko daljše obdobje: ob letu 2008 kot izhodišču še pet let.

GOSPODARSTVO

V kar 47 občinah kriza v letih 2009 in 2010 ni vplivala na gospodarstvo in prihodki niso upadli. To je dokaj presenetljivo, če upoštevamo, da gre za največjo gospodarsko krizo po velikem zlomu borze leta 1929 in da gre skoraj za četrtino slovenskih občin. Toda od teh 47 občinah je v 14 krajih  je gospodarska aktivnost upadla z zamikom – torej po letu 2010. Tako je občin z zares odpornim gospodarstvom na koncu 33.

Za kakšne občine gre? V glavnem, a ne v celoti, so to manjši kraji. Prav na vrhu seznama po odpornosti gospodarstva so kraji kot so Odranci, Sveta Ana in Cerklje na Gorenjskem. Med mesti ima daleč najbolj odporno gospodarstvo Krško – z opombo, da gre predvsem za učinek nuklearne elektrarne in drugih podjetij s področja energetike in sedežem v Krškem.

Gospodarstvo je začelo po letu 2010 ponovno rasti v 91 občinah in je do leta 2013 v večini krajev (v 85 od 91 občin) tudi okrevalo, torej se povrnilo na raven prihodka iz leta 2008. Po drugi strani v 86 občinah, kjer je gospodarstvo močno občutilo krizo, leta 2013 še ni bilo znakov okrevanja. Za dobrih 40 odstotkov občin bi torej lahko rekli, da imajo gospodarstvo, ki ni odporno na krizo.

TRG DELA

Na področju trga dela je stanje še nekoliko bolj kritično. Podjetja so na poti iz krize povečevala učinkovitost in storilnost: ponovna rast prihodka tako nujno povezana tudi z večjo rastjo zaposlovanja. Le v osmih občinah kriza po letu 2008 trga dela ni prizadela – od teh je v eni občini (Brezovica) upad prišel z zamikom. Znake okrevanja na trgu dela po letu 2010 zasledimo v 32 občinah. Le v 11 občinah se je do konca leta 2013 stopnja delovne aktivnosti prebivalstva povrnila na raven izpred leta 2009. V veliki večini trg dela v slovenskih občinah ni odporen na krizo. Ob tem je zanimivo, da so bili nihaji na področju gospodarstva bistveno večji od sprememb na trgu dela. Tako evropska analiza obe slovenski kohezijski regiji uvršča med tiste, kjer je načeloma trg dela dosti bolj odporen od gospodarstva.

EKONOMSKA ODPORNOST

Krajev v Sloveniji, ki bi jim lahko rekli, da so ekonomsko odporni in kjer kriza ni prizadela ne trga dela ne gospodarstva, je zelo malo. Občina, ki je po teh merilih najbolj odporna na krizo, je Komenda. Gospodarstvo v občini je po krizi do leta 2013 povečalo prihodke za 67 odstotkov, delež delovno aktivnih prebivalcev pa se je povečal za zelo spodobnih sedem odstotkov. V Komendi ni bilo ne krčenja gospodarstva ne zmanjšanja zaposlenosti. Zasluge za to ima predvsem močna poslovna cona, ki je uspela privabiti sedež slovenske podružnice nizkocenovne trgovske družbe Lidl: prav ti trgovci po definiciji dobro uspevajo v recesiji.  Toda poslovna cona v Komendi ni uspešna le zaradi družbe Lidl.

Še za dve občini bi lahko rekli, da sta ekonomsko odporni glede na obe glavni spremenljivki: to sta Škofljica in Ljubno. V Škofljici se je gospodarstvo najprej skrčilo, a se je pobralo zelo hitro in je imelo v letu 2013 za 33 odstotkov večje prihodke kot pred  krizo. Delež zaposlenih prebivalcev se je povečal za 7 odstotkov. V Ljubnem ni prišlo ne do upada zaposlenosti ne prihodka. Delež delovno aktivnih prebivalcev se je povečal za dva, prihodki gospodarstva pa za 29 odstotkov.

Rast deleža delovno aktivnih oseb v populaciji med 15 in 65 letom in med leti 2008 in 2010.

IN NAUK?

V Evropi so na krizo najbolj odporne nekatere regije na Poljskem: v teh krajih sta ves čas krize rasla tako zaposlenost kot gospodarstvo v celoti. Kot zelo odporni so se pokazali tudi deli Nemčije, Belgije, Švedske, Nizozemske, Norveške in Švice. Zelo zanimiva je primerjava obeh spremenljivk. Omenili smo že, da analiza ekonomske odpornosti evropskih regij ugotavlja, da obe slovenski regiji sodita med tiste, kjer je trg dela bistveno manj volatilen od gospodarstva. Na drugi strani imamo regije, kjer je gospodarstvo bistveno bolj odporno na krizo, trg dela pa manj. Sem sodi veliko nemških regij, deli Norveške, Švedske, Belgije, Nizozemske, Poljske in Velike Britanije. Dostikrat gre za najrazvitejše dele teh držav. Zelo zanimivo je to, da se je v teh regijah z robustnim gospodarstvom zaposlenost zelo hitro povrnila na raven izpred krize. In obratno: v regijah, kjer je robustnejši trg dela (kar je lahko povezano s togostjo) – kot denimo v Sloveniji – je bilo okrevanje gospodarstva počasnejše, kar je povratno vplivalo na zaposlenost. Če povemo drugače, na videz bolj odporen trg dela prinaša tudi zelo počasno okrevanje na področju zaposlenosti. Vsaj pogled na podatke evropskih regij kaže, da bolj tog trg dela prinaša daljše trajanje krize in s tem tudi dolgotrajnejše vztrajanje visokih stopenj brezposelnosti.

Občine z odpornim gospodarstvom

(rast prihodka občinskega gospodarstva v času krize 2008 – 2010)

In kaj so značilnosti ekonomsko odpornih evropskih regij? Analiza odkriva štiri recepte za odpornost lokalnega okolja pred gospodarsko krizo: diferenciranost gospodarstva, visoka stopnja usposobljenosti zaposlenih, raven inovativnosti in dobra lokalna politika. Pustimo ob strani odgovor na vprašanje, koliko te lastnosti veljajo za Slovenijo v celoti, oziroma za dve kohezijski regiji. Če pogledamo občine, ki so se v minuli krizi odrezale še najbolje, bi o teh značilnostih lahko govorili le v precej omejenem smislu, včasih pa so ta pravila postavljena naravnost na glavo. Na krizo najbolj odporno gospodarstvo imajo na primer občine, kjer imajo eno močno podjetje, ki deluje v eni od na krizo bolj odpornih dejavnosti (energetika, nizkocenovni trgovci) in ne kraji, kjer je gospodarstvo najbolj diferencirano. Zaposlenost se je najbolj povečala v krajih, kjer so morda zaposlovali manj kvalificirane delavce (na primer v Odrancih) – robustnost trga dela tako ni bila nujno povezana z usposobljenostjo.

Vsaka od slovenskih občin, ki se po merilih našega pregleda (in evropske analize) uvrščajo med ekonomsko odporne, je pravzaprav zgodba zase. Iz množice bolj ali manj naključnih (ali zunanjih) dejavnikov lahko izluščimo le malo splošnih lastnosti, ki bi jih lahko povzeli kot nauk za naprej. Ena od ključnih lastnosti, po katerih izstopa kar nekaj občin z zelo dobro ekonomsko odpornostjo, je občutek lokalne oblasti za podjetništvo in investicije . Ta občutek združuje kraje kot so Komenda, Odranci, Krško ali Prebold – vsi ti kraji imajo močne in dobro zastavljene obrtno-podjetniške cone. Nekatere od teh con so uspele pritegniti investitorje tudi iz tujine.

Temu lahko rečemo baza, nujni predpogoj. Ostale prvine ekonomske odpornosti, ki jih je identificirala evropska raziskava, za naše okolje ostajajo v dobršni meri še nauk, ki ga še nismo posvojili in naloga, ki jo bo šele potrebno opraviti. Brez te resnične osnove za ekonomsko odpornost lokalne skupnosti ima lahko naslednja kriza uničujoče posledice za posamezne kraje in za državo v celoti. In naslednja kriza bo neizogibno prišla prej ali slej. Začnite se pripravljati.