Štiri regijske zmagovalke v izboru za nagrado Zlati kamen 2023 so: Ankaran, Cerknica, Kozje in Maribor. Zakaj?
ZAHODNA SLOVENIJA: ANKARAN
Najmlajšo slovensko občino odlikuje neverjeten razvojni zagon. V razmeroma kratkem obdobju je uspela izpeljati zelo bogat spekter aktivnosti. Res je: najmanjša obalna občina je bogata. Koncesija od Luke Koper pomembno vpliva na občinske prihodke in Ankaran sodi med občine z največ investicijami na prebivalca. A s tem denarjem v občini ne razmetavajo, pač pa ga usmerjajo v razvojne projekte, pomembne za prihodnost kraja. Zdaj v kraju pripravljajo novo, sodobno zasnovano in zelo smelo razvojno strategijo: ta vključuje kar za 272 milijonov projektov. Strategija v ospredje postavlja neposredno demokracijo. To lahko zaznamo tudi v praksi – prek participativnega proračuna prebivalci odločajo o 50 odstotkih celotnega proračuna. Nova strategija je med maloštevilnimi razvojnimi dokumenti pri nas, ki eksplicitno govorijo tudi o krepitvi odpornosti. Ključni korak za prihodnost pa utegne biti načrtovana povezava središča kraja in obale, s katero bo Ankaran šele zares dobil pravo jedro.
NOTRANJSKA, OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA: CERKNICA
Cerknica nima velikih projektov z zvenečimi imeni. O dosežkih v kraju govorijo bolj kot ne zadržano. Toda vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se kraj razvija vztrajno, predvsem pa celovito in uravnoteženo. To lahko razberemo tudi iz občinskih dokumentov: Cerknica je med maloštevilnimi kraji, kjer dajejo za področja kot sta kultura ali varnost skoraj toliko denarja kot za ceste. Razvojne projekte najdemo po celotnem območju občine, precej pozornosti pa dajejo tudi ranljivim skupinam. Za največji biser občine – Cerkniško jezero – vzorno skrbijo v okvirih nagrajenega Notranjskega parka. Pri tem je posebej zgledno, kako so v delovanje parka vpletli prebivalstvo in druge deležnike – in ta povezovalnost sodi med značilnosti občine. O močni socialni koheziji in o poudarjeni skrbi za okolje pričajo tako kazalniki kot pogled na aktivnosti. V občini so začeli skrbeti za varčevanje z energijo, vrsta projektov meri na samooskrbo, rabo lesa, obnovo degradiranih objektov ter ohranjanje kulturne dediščine (obrti) – vse to so elementi odpornosti. Povezanost prebivalcev v občini pa ne pomeni, da je kraj navzven zaprt – to vidimo že v odzivu na humanitarno krizo v Ukrajini.
OD KOROŠKE PO POSAVJA: KOZJE
Umetnost lokalne politike je hkrati videti najmanjšo podrobnost in veliko sliko, celoto. To spretnost izjemno dobro obvladujejo v občini Kozje. Na eni strani lahko v Kozjem odkrijemo veliko skrb za podrobnosti, na drugi pa znajo v občini postavljati posamezne aktivnosti v širši, holistično obarvan kontekst. Po besedah županje je pomembno »povezovanje manjših in večjih projektov v celoto« in zdi se, da je prav to ključna osnova za dinamičen in uspešen razvoj občine. V ta razvoj so močno vključeni občani bodisi neformalno, bodisi prek zelo živahnega življenja v društvih (teh je okrog 40). Le v malo krajih lahko začutimo tako močno povezanost med prebivalstvom in občino kot ustanovo. Delovanje Kozjanskega parka, ki sodi med Unescova biosferna območja, je dobra praksa na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Tako zastavljena sistematična prizadevanja za ohranjanje tradicionalnega prinašajo v razvoj izrazito trajnostno usmerjenost in prispevajo tudi k dolgoročni odpornosti kraja.
VZHODNA SLOVENIJA: MARIBOR
Če je najboljša šola za odpornost prebroditi globoko krizo, tedaj je Maribor »univerzitetno mesto«. Polom stare industrije na začetku tranzicije je »slovenski Manchester« pahnil v dolgo obdobje depresije: brezposelnost je v devetdesetih letih dosegla 23 odstotkov in je nihala do pred kratkim nihala okrog petnajstih odstotkov. A najbolj je mesto dušil občutek stagnacije in resentimenta. Zdaj je Maribor drugačno mesto. Prav v zadnjih letih se to močno čuti navzven, v podobi mestnega središča. Ob tem je Maribor vse pomembnejše raziskovalno in tehnološko središče. V prejšnjem desetletju se je vpisal na evropski zemljevid kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva. Maribor je pri nas zgled na področju varovanja vode in na to področje uvaja tehnologije pametnega omrežja, z vrsto projektov pa skrbi za regeneracijo in ohranjanje naravnega okolja Drave. Kazalniki za Maribor še ne kažejo vedno izrazitega preboja. Toda ko gre za aktivnosti, Maribor močno izstopa in je postal prava valilnica dobrih praks. Tudi s svojo povezovalnostjo Maribor v celoti opravičuje svojo vlogo drugega slovenskega središča in razvojnega svetilnika za celotno regijo.
