»Kako naj investiramo na primer v raziskave, če za to področje ni bila pripravljena strategija. To je tako, kot da bi skušali voziti avto brez volana,« je pred odhodom s položaja povedal prejšnji komisar za regijski razvoj Johannes Hahn. Z novo ekipo na čelu komisije bo ta pristop le še bolj poudarjen. Povedano drugače, evropski denar bomo lahko dobili le, če bodo za projekti stale razdelane strategije.
Brez strategij torej ne bo šlo. Že zdaj ni. Če smo iskreni, številne slovenske lokalne strategije so zgolj formalnost, ki se jo je opravilo zato, da smo lahko »črpali« denar. Tudi ta pristop je možen, čeprav bo v novem kohezijskem obdobju z novimi poudarki (manj betona, več pameti) bržkone manj učinkovit tudi kot orodje za črpanje.
Mimogrede, koliko slovenskih občin sploh ima razvojno strategijo? Javno objavljen strateški dokument je na začetku letaimelo natanko 46 slovenskih občin. Če povemo drugače: 166 občin tega akta nima. Seveda ne vemo za tiste, ki ta dokument skrbno varujejo v občinskem sefu skupaj z ostalimi strogo varovanimi zaupnimi dokumenti. Ampak strategija lokalne skupnosti je po definiciji javen dokument, ki mora biti dostopen vsakomur. In to danes pomeni na spletu, ne na oglasni deski ali “na vpogled” v občinski pisarni.
Strategija ni formalnost.
Če delamo strategijo le zaradi Bruslja, smo bitko za prihodnost že vnaprej izgubili. Iz Evrope bomo načrpali drobiž za projekte, ki bodo brez strateškega razmisleka hitro sami sebi namen. Strategija pomeni preprosto boljši razvoj, je dolgoročni okvir za učinkovitejše reševanje problemov.
Je temeljno orodje, ki ga uporabljamo pri upravljanju. Resnega podjetja si ni mogoče niti predstavljati več brez strateškega managementa. To še bolj velja za kompleksnejše sisteme, torej različne oblike političnih skupnosti. To nikakor ne pomeni, da so tehnike in prijemi strateškega upravljanja enaki ko gre na primer za podjetje ali za občino. Še zdaleč ne. Ampak temeljna načela so podobna in med njimi je na prvem mestu to, da če hočemo kam priti, moramo najprej vedeti, kam želimo, potem pa imeti zemljevid, ki nas bo do cilja pripeljal. Na kratko: treba je imeti strategijo.
Prvič, strategijo pripravite sami.
Kaj je eno od prvih vprašanj, na katerega je treba najti odgovor na začetku čisto vsake strategije? To je vprašanje o tem, kdo smo. Ko pripravljamo strategijo za podjetje, moramo poiskati odgovor na vprašanja, kot je v čem se naše podjetje loči od vseh ostalih na tem svetu? V čem smo posebni? Kaj znamo bolje, drugače od ostalih? Kaj lahko ponudimo, česar ne ponuja še nihče drug?
Svet strategij je ploščat: občine s strategijami so enako razporejene med regijami, velikostnimi razredi, mestnimi in podeželskimi občinami.
S kraji ni nič drugače. Najboljše strategije izhajajo iz krajevne identitete. Ali imate jasen, nedvoumen in preprost odgovor na vprašanje, zakaj si vaš kraj zasluži biti ločena občina? Ali veste, v čem se vaš kraj razlikuje od vseh milijonov drugih krajev na tem planetu? Poglejte Kostel ali Solčavo, majhni in odmaknjeni občini, kjer so znali poiskati zelo dobre odgovore na ta vprašanja. V Kostelu govorijo svoje narečje, imajo svoje običaje, nošo in jedi – in na tej osnovi gradijo svoj razvoj. Nič drugače ne velja za najuspešnejše lokalne strategije na svetovni ravni. Tako ravnajo v uspešnih evropskih majhnih občinah in ta princip uporabljajo pri pripravi strategij za metropole, kot je na primer Barcelona.
Strategija mora torej izhajati iz identitete kraja, iz jasne zavesti o individualnih posebnostih in priložnosti, ki iz teh posebnosti izhajajo. Biti mora jasna, nedvoumna in v osnovnih obrisih razumljiva in prepričljiva za prebivalce. Takšne strategije vam ne more pripraviti nihče: ne razvojna agencija, ne svetovalno podjetje. Lahko jo pripravite le v lokalni skupnosti sami. Zunanji strokovnjaki vam lahko pri tem le pomagajo, temeljnih usmeritev pa ne morejo in ne smejo sprejeti.
Drugič, uporabite sistem uravnoteženih kazalnikov.
Prvi korak k dobri strategiji: naredimo jo sami in izhajajmo iz premisleka o tem, v čem je naš kraj poseben. To je po našem mnenju najpomembneje. Druga pomembna formula: uporabite pristop z uravnoteženimi kazalniki. V okviru projekta Zlati kamen smo prebrali vseh 46 javno objavljenih občinskih strategij. Prebrali smo tudi nekaj regijskih strategij in tudi kakšen dokument iz tujine. Večina strategij uporablja cilje, ki so opredeljeni s pomočjo merljivih kazalnikov. Tako je tudi prav. A le redko zasledimo pristope, kjer so kazalniki povezani med seboj v uravnotežen sistem. Šele sistem kritičnih indikatorjev uspeha, povezanih v sistem uravnoteženih kazalnikov lahko zares poveže konkretne aktivnosti s strateškimi cilji in razvojno vizijo občine. Sistem uravnoteženih kazalnikov velja za eno najmočnejših orodij strateškega upravljanja nasploh.
Tretjič, strategija naj bo živa.
Vsakdo se ne bo strinjal z našim mnenjem, da je celo bolje razmišljati strateško z lastno glavo in kmečko pametjo in biti formalno »brez strategije«, kot pa imeti na policah metodološko pravilen, a pust in uradniško formalen dokument s strategijo, ki je v resnici brez vsebine. Morda boste dobili evropski denar tudi, če boste strategijo naredili le kot nujno potrebno formalno nalogo. A priložnost bo zamujena večkratno.
Prvič, skoraj zanesljivo boste dobili manj denarja – ker preprosto vaši projekti ne bodo konkurenčni inovativnim in vsebinsko močnim projektom iz drugih krajev.
Drugič, evropski denar je lahko namenjen zgolj temu, da ga pač porabimo. »Načrpamo« in porabimo za nekaj, kar je samo sebi namen in česar ne potrebujemo zares. Lahko pa ta denar uporabimo strateško: torej kot razvojni vzvod, ki dolgoročno ustvarja novo vrednost. Brez strateškega okvirja to preprosto ni mogoče.
Tretjič, odpovedali se boste temu, da bi uporabili najmočnejše orodje za upravljanje zapletenih sistemov, kar jih je človeštvo razvilo v tisočih letih.
