Na lestvici najboljših občin v Švici, ki jo je objavil poleti tednik Weltwoche, je najvišje uvrščena občina Meggen, mestece s 7.124 prebivalci v bližini Lucerna. Kot piše Weltwoche, Meggen odlikujejo visoka kakovost življenja, visoke cene nepremičnin in »revolucionarno prostorsko načrtovanje«, s katerim usmerjajo in spodbujajo gradnjo cenovno dostopnih stanovanj.
Lestvica najboljših švicarskih občin nastane na osnovi temeljite analize 50 kazalnikov, razvrščenih v sedem skupin – te kompleksne analize seveda ne delajo pri tedniku, pač pa jo pripravi specializirano svetovalno podjetje IAZI. Med teh sedem skupin spadajo stanovanjsko področje, trg dela, demografija, davki, infrastrukturna opremljenost, prometna dostopnost in varnost.
Posebej je zanimivo, kako Švicarji ocenjujejo stanovanjsko problematiko. Področje ocenjujejo s štirimi kazalniki. To so raven cen in rast cen nepremičnin, dinamika stanovanjske gradnje in delež praznih stanovanj. Pri tem so visoke in rastoče cene nepremičnin vrednotene kot nekaj dobrega za prebivalce in za razvoj kraja. Ta optika je za nas morda nekoliko nenavadna. Meggen ob Lucernskem jezeru Wletwoche opisuje kot »kraj mondenih vil in starih kmečkih gospodarstev«. Povprečna cena stanovanja v kraju znaša 1,2 milijona švicarskih frankov – to je dober milijon evrov. Weltwoche pri tem ne navaja, za kakšna stanovanja pravzaprav gre. Meggen je po tem kriteriju sicer na petem mestu – na prvem je Ženeva z 1,8 milijona frankov za stanovanje.
Drugo zanimivo področje so davki. Tu velja pravilo: čim nižja je davčna obremenitev za prebivalce, tem bolje je občina uvrščena. Najnižja je obdavčitev v kraju Wollerau, kjer znaša v povprečju 6,5 odstotka. Na drugi strani spektra je Val de Travers z več kot 20 odstotno obdavčitvijo. Tednik je ponovno zelo skop z opisom, za kakšno obdavčitev pravzaprav gre – domnevamo lahko, da gre za obdavčitev nepremičnin, saj je ta praviloma v rokah lokalnih skupnosti. Za slovensko okolje je misel, da se lahko lokalna obdavčitev od kraja do kraja tako močno razlikuje, preprosto heretična.
Tretja zanimivost: najbolje se odrežejo manjši kraji. Velikih švicarskih mest praviloma ni prav na vrhu seznama. Najbolje je uvrščen Zürich na 30. mestu. Basel je na 42. mestu, Ženeva na 118., Bern na 147. in St.Gallen na 328. Raziskava podjetja IAZI sicer vključuje le 921 občin z več kot 2.000 prebivalci. Občin v Švici je sicer 2.222, več kot pol pa je zelo majhnih – torej z manj kot 2.000 prebivalci. Zdi se, da se Švicarji ne obremenjujejo preveč z majhnostjo. Sicer pa se – vsaj sodeč po kriterijih podjetja IAZI – najbolje živi prav v majhnih krajih.
