Pametna mesta, pametna naselja, pametne lokalne skupnosti – množica projektov, sejmov, nagrad in lestvic, ki merijo na »pamet« na lokalni ravni kaže, da gre za enega najodmevnejših trendov v zadnjih letih.
Mnenja o tem, kaj »pametno naselje« je, se dokaj razlikujejo. Najbolj običajen opis pravi, da gre za naselja, kjer je nekatere ključne funkcije (zlasti porabo energije in promet) krmilijo ali spremljajo s pomočjo informacijskih tehnologij. Po širši definiciji pametna naselja odlikuje uporaba informacijskih tehnologij na vseh možnih področjih in na različne načine.
V Barceloni bodo letos petič priredili Svetovni sejem in kongres pametnih mest (Smart City Expo World Congress). Lanski dogodek je bil konec novembra, pritegnil pa je več kot 400 mest in 10.000 obiskovalcev. Za najpametnejše mesto sveta so v Barceloni razglasili Tel Aviv. Izraelska prestolnica je žirijo prepričala s sistemom Digi-tel, ki povezuje na eni strani infrastrukturo (veliko število mest z brezplačnim wi-fijem), pametno kartico za uporabo mestnih storitev po najugodnejših cenah, geografsko informacijski sistem in množico aplikacij. Te prebivalcem Tel Aviva omogočajo tako dostop do javnih baz podatkov, pa tudi participacijo pri odločanju.
Barcelonski sejem pametnih mest je tako uspešen, da so uspeli v kratkem času izgraditi franšizo in prenesti dogodek tudi na druge celine. Tako lahko najdemo »lokalne« verzije dogodka Smart City Expo v Kyotu in Montrealu, prihodnje leto pa tudi v Mexico Cityu.
In zdaj nekaj povsem drugega.
Precej drugačno definicijo pametnega naselja uporabljajo Tehnični univerzi na Dunaju. Po tem modelu pametna mesta odlikuje šest temeljnih lastnosti: pametno gospodarstvo, pametna mobilnost, pametni ljudje, pametno okolje, pametno upravljanje in pametno življenje. Čeprav je raba tehnologije za »pametnost« pomembna, pa pri tej presoji ni edini niti odločilni kriterij.
Povedano drugače: gre za še eno lestvico mest, zgrajeno s pomočjo sestavljenega indeksa in s kazalniki z različnih področij. Avstrijski raziskovalci so se posebej osredotočili na 77 srednje velikih evropskih mest, ki so po njihovi oceni zapostavljena v primerjavi z glavnimi metropolami. Najpametnejše srednje veliko evropsko mesto po tej oceni je Luksemburg. Slovenski mesti se dobro odrežeta: Ljubljana je na petnajstem mestu (tik pred avstrijskim Gradcem), Maribor pa na štiridesetem. Po tej analizi sta glavni prednosti Ljubljane »pametno gospodarstvo« (6. mesto med 77 kraji) in »pametni ljudje« (7. mesto). Maribor je najvišje uvrščen glede na »pametno okolje« (15. mesto). Najšibkejša točka slovenske prestolnice je pametno upravljanje, v Mariboru pa pametna mobilnost. Eh, ko bi ne požgali tistih radarjev…
Seznam pametnih srednjevelikih mest najdete na tej povezavi.
