Ideja za trgovino z izdelki s koroškega podeželja je nastala na pobudo kmetov Mislinjske in Dravske doline. Ob pripravi Lokalne razvojne strategije območja istoimenske Lokalne akcijske skupine (LAS MDD) so med ključne probleme uvrstili prav povezovanje in kot oviro za uspešnejši razvoj podeželja izpostavili dejstvo, da ni nikogar, ki bi se profesionalno ukvarjal s trženjem lokalnih izdelkov in storitev. Pisalo se je leto 2008. 28. novembra 2009 je svoja vrata v starem mestnem jedru Slovenj Gradca odprla specializirana trgovina z izdelki s podeželja, ki ponuja izdelke domače in umetne obrti ter doma pridelano ali predelano hrano. Etnolog Janez Bogataj jo je opisal kot »trgovino, kakršno Slovenija drugje nima«.
Skupaj močnejši.
LAS MDD je pod skupno blagovno znamko Zdravo z naravo – Izdelek s podeželja povezal ponudnike izdelkov domače obrti in kmete ter jim omogočil, da svoje izdelke ponudijo širšemu lokalnemu okolju. Preveriti je bilo potrebno ponudbo, raziskati trg, narediti poslovni načrt, pridobiti ustrezen prostor, izdelati načrt notranje opreme, poiskati domačega izdelovalca opreme iz koroškega lesa, izbrati in usposobiti prodajalce, oblikovati blagovno znamko in embalažo, izdelati katalog in še marsikaj. Pogosto je moral LAS lokalnim proizvajalcem pomati urediti pravno formalne plati registracije, da bi njihovi izdelki sploh lahko pristali na prodajnih policah skupne trgovine. »Najtežje je bilo premagati prvo nezaupanje kooperantov dobaviteljev, ki jih je zdaj že več kot 40«, pravi upraviteljica LAS MDD Marija Praznik, »ko pa je trgovina enkrat zaživela, smo se morali vsi skupaj naučiti načrtovati potrebne količine blaga, saj smo se občasno spopadali s pomanjkanjem predvsem mlečnih izdelkov.«
Sočasno se je bilo potrebno soočiti z izzivom ozaveščanja okolja, da je kupovati lokalno bolj zdravo in obenem koristno za razvoj regije. Ta izziv je po mnenju Praznikove celo veliko težji, kot je bila vzpostavitev same trgovine. »Če kupimo izdelek, ki je zrasel na tukajšnji kmetiji ali nastal v lokalni delavnici, pomagamo, da se nekdo, ki živi v naši soseščini, lahko preživlja s svojim delom in znanjem. Pomagamo ohranjati starodavna znanja za izdelavo teh izdelkov. Skrbimo za okolje, saj negativen vpliv transportnih poti zmanjšamo na minimum in krepimo lokalno ekonomijo«, poudarja Praznikova, vendar tega žal ne razumejo ali nočejo razumeti vsi. Globalna kriza in poplava poceni industrijskih izdelkov pri tem nista ravno v pomoč, saj so cene izdelkov s podeželja nekoliko višje od tistih iz supermarketov, vendar Janez Ivartnik, poslovodja prodajalne ugotavlja, da se je že izoblikoval krog rednih in zvestih kupcev teh izdelkov, ki se postopoma širi. »Pri nas kupujejo tisti, ki so bolj osveščeni, učitelji, zdravniki, odvetniki in upokojenci. Ostalih kupcev je zaenkrat manj, zanimivo pa je, da dobivamo vse več naročil od podjetij«, opaža Ivartnik
Vztrajno in pogumno v širitev.
Financiranje Trženja izdelkov s podeželja je LAS MDD izvedel s sredstvi iz projekta Leader in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, nekaj sredstev so prispevale občine ustanoviteljice LAS MDD in podjetje v obliki prispevkov v naravi. Maja 2010 se je stacionarni trgovini pridružila tudi mobilna, sledila je internetna. Izvirno obnovljen in prepoznaven starodobnik iz leta 1973 je do konca lanskega leta trikrat na teden obiskal osem občin Mislinjske in Dravske doline in občanom ponujal domače izdelke. Mobilni podaljšek trgovine se je zaradi dragega vzdrževanja izkazal za stroškovno neučinkovitega, zato je trenutno v fazi mirovanja in iskanja novih finančnih rešitev.
Zato pa sam projekt Trženja izdelkov s podeželja še zdaleč ne miruje. Čeprav so zagonska sredstva zadoščala zgolj za obdobje do odprtja trgovine, v projektu izkoristijo vsako priložnost, sejem ali lokalno prireditev za promocijo svoje dejavnosti, izdelkov, ki jih je v prodajnem programu že več kot 400 in svojih dobaviteljev. Poleg tega dejavno razmišljajo o širitvi na nove trge. »Sami ali v sodelovanju s kakšnim partnerjem moramo poiskati pravi način prodaje naših izdelkov v večjih mestih, kjer ponudba s podeželja ni dostopna za prvim vogalom, potencialno število kupcev pa bistveno večje«, razmišlja Praznikova. »Možnih načinov je veliko«, jo dopolni Ivartnik: »Ena od teh je tudi franšiza.«
Dober glas seže v deveto vas.
Projekt Trženja izdelkov s podeželja je zbudil veliko zanimanja doma in v tujini. V LAS MDD so gostili številne, tudi 50 članske delegacije, ki so se prišli učiti kako povezati lokalne proizvajalce in zagnati skupno trženje njihovih izdelkov. Poleg slovenskih skupin, so gostili predstavnike lokalnih akcijskih skupin iz Hrvaške, Latvije in Slovaške. »Dobro seme se torej širi in prepričana sem, da bo marsikje bogato obrodilo«, je zadovoljna Praznikova. Medtem pa ostaja tudi na Koroškem v ognju še kar nekaj izzivov. Predvsem na nivoju osveščanja potrošnikov, kjer razmišljajo o uvedbi novih načinov druženja kupcev na eni strani in povezovanja dobaviteljev na drugi. Na ta način bodo lažje prepoznavali potrebe in želje trga, povečali občutek skupnosti in pripadnosti in tako lažje snovali ideje za nove izdelke, pospeševanje prodaje, ipd. V projektu si želijo, da bi bila trgovina lokalni skupnosti v večji meri v ponos, da bi v njej znala prepoznati enega od pomembnih spodbujevalcev razvoja podeželja in se na to ustrezno odzvati.
Državni denar: razvoj pod vprašajem
LAS Mislinjske in Dravske doline se je razvojnih projektov lotil proaktivno. Denarja iz pridobljenih razpisov niso želeli zgolj razdeliti, ampak poskrbeti, da bodo izbrani razvojni projekti samostojno zaživeli. Odločili so se za 4 velike projekte, med katerimi je tudi Trgovina Izdelki s podeželja. Večletni projekti, ki se skoraj s tremi četrtinami financirajo iz državnega denarja Ministrstva za kmetijstvo so od aprila letošnjega leta pod vprašajem, saj je Ministrstvo za kmetijstvo spremenilo pogoje za financiranje projektov območja Leader z uredbo, ki omejuje višino denarne pomoči na 200.000 evrov na posameznega nosilca. Ker je zaradi svoje nosilne vloge zadruge LAS Mislinjske in Dravske doline edini nosilec, bodo zdaj morali že prejeti denar celo vračati, za naprej pa do njega niso več upravičeni. Vse to vpliva na usodo projektov, še posebej občutljiva je trgovina, ki je še v lanskem letu prinesla 7.000 evrov izgube. Skupaj z župani občin, ki sofinancirajo zadrugo, dejavno iščejo poti iz nastale zagate, vendar obstaja velika verjetnost, da bo kateri od projektov moral ugasniti, trgovina pa skrčiti svoje poslovanje.
Cilji projekta Trženje izdelkov s podeželja
Povezati lokalne proizvajalce, ki imajo znanje za izdelavo kakovostnih izdelkov, nimajo pa dovolj časa, znanja in denarja za promocijo in trženje.
S skupno promocijo in trženjem zmanjšati tovrstne stroške na enoto proizvoda.
Z organiziranim pristopom k promociji in trženju izdelkov s podeželja povečati možnosti za razvoj novih ali širitev obstoječih dejavnosti na kmetijah.
S podjetniškim pristopom k razvoju podeželja spodbujati nastanek novih delovnih mest na podeželju.
Ustvariti pogoje za realnejše načrtovanje proizvodnje na kmetijah.
Zagotoviti možnost, da kmetje in obrtniki svoje izdelke in storitve prodajo po primerni ceni, ne pa kot industrijsko blago.
