Zakaj je delež priseljencev v nekem kraju pomemben podatek? V enem stavku: ker so globalne migracije dejstvo, ki se mu na daljši rok ne bomo mogli izogniti in bo v marsičem krojil naslednja leta in desetletja podobo krajev. Ne pozabimo: nekaj vlakov beguncev je bilo dovolj, da se je zatresla ena od največjih političnih pridobitev povojne Evrope: Schengensko območje svobodnega gibanja.
Slovenijo so migracijski tokovi doslej obšli vsaj kot cilj: četudi smo sami »presrečni, da tu smo doma«, velika večina Sircev, Afganistancev in drugih beguncev, ki so v zadnjih mesecih povzročili Evropi resne težave, nikakor ne želi ostati v Sloveniji. Da o ostalih niti ne govorimo.
Tako je lani delež tujih državljanov s stalnim bivališčem v Sloveniji znašal 4,8 odstotka. Kot bi lahko pričakovali, je razporeditev tujcev po Sloveniji precej neenakomerna. 31 občin ima več kot povprečen 4,8-odstotni delež tujega prebivalstva. V teh 31 občinah prebiva 65.000 od skupno nekaj manj kot 99.000 tujih državljanov pri nas – torej dve tretjini. Največ tujih državljanov gosti prestolnica: 24 odstotkov vseh tujcev pri nas. To pomeni, da ima 8,2 odstotka prebivalcev Ljubljane tuje državljanstvo.
To niti ni tako malo. A presenetljivo, po deležu tujih prebivalcev je Ljubljana šele na sedmem mestu med slovenskimi občinami. Na prvem mestu je – nikoli ne boste uganili – Zavrč. Od 1755 občanov v tem majhnem kraju je 362 tujcev: 20,6 odstotka. Sledijo Sežana, Izola in Koper.
Zavrč: 20,6 odstotka tujcev med prebivalci
Splošno pravilo: največji delež tujih državljanov med prebivalci imajo obmejne občine, sledijo pa večja mestna in industrijska središča. A to pravilo ne velja vedno. Povsem brez tujih državljanov je ena sama občina in ta je obmejna (Solčava). V 37 občinah je tujcev le za vzorec (manj kot odstotek). Seveda govorimo tu le o tujih državljanih – in ne o priseljencih, ki so uspešno dobili slovensko državljanstvo.
Kritična meja: 10 odstotkov
Nekatere študije kulturnih antropologov govorijo o kritični meji, kjer naj bi se tuji priseljenci iz dobrodošlih gostov, ki popestrijo kulturno podobo kraja, spremenili v grožnjo. Ta meja naj bi bila pri približno desetih odstotkih. Slovenija v celoti je s 4,8 odstotka še daleč od te meje in incidentov na račun nestrpnosti do tujcev skorajda ne poznamo.
Toda stanje se lahko spremeni. Leta 2008 je bilo tujih državljanov v Sloveniji za 3,1 odstotka prebivalstva. Število se je med leti 2008 in 2014 povečalo s 63.000 na 99.000, ali za 55 odstotkov. To ni malo. Če se bo gibanje nadaljevalo s takšnim ritmom, bi lahko dosegli kritično mejo desetih odstotkov v prej kot desetih letih.
Če pogledamo številke o rasti, je »zmagovalec« ponovno Zavrč: večina od 362 tujcev v občini se je priselila po letu 2008. Z nekaj izjemami (gre predvsem za zelo majhne kraje) je seznam krajev z največjo rastjo priseljevanja zelo podoben lestvici občin z največ tujci. V 11 občinah so se tujci bolj odseljevali kot priseljevali, v 36 pa se je delež povečal nadpovprečno, torej za več kot 1,7 odstotne točke.
Multikulturnost kot gradnik ustvarjalnega okolja
Poleg antropološkega pogleda, ki govori o kritični meji, pri kateri začno »domorodci« zaznavati prišleke kot grožnjo, bi lahko govorili o še enem kulturološkem aspektu. Ta pogled prepoznava v velikem deležu raznorodnega tujega prebivalstva pomemben indikator razvite globalne metropole. Za ta pogled je večkulturnost pomemben gradnik za dinamičen razvoj, inovativnost in ustvarjalnost. Tako ena od študij najbolj ustvarjalnih svetovnih mest upošteva pri oceni celo število različnih nacionalnih kuhinj, ki jih lahko okušamo v restavracijah nekega mesta.
Vsekakor zanimiv pogled, ki pa v celoti velja le za večja mesta. Tudi s pomočjo še tako ustvarjalne domišljije bomo le težko v Zavrču z eno petino tujega prebivalstva prepoznali kakršenkoli znak globalne metropole. Zagotovo pa velja, da dajo tuji prebivalci v vsakem kraju ne glede na velikost nek živahnejši utrip in so znak večje stopnje odprtosti, če jih le okolje sprejema.
Nemogoče je napovedati, kaj bo vse prinesla sedanja begunska kriza. Begunci so le del večje zgodbe, zgodbe o globalnih migracijah kot enem od procesov, ki bodo najbolj zaznamovali prvo polovico 21. stoletja. A nekaj lahko trdimo z gotovostjo. Pred dobrim desetletjem nas je še lahko razveselila vest v črni kroniki, da je nek samozaščitno osveščeni prebivalec Komende poklical policijo, ker je po ulici njegovega domačega kraja korakal Kitajec. Časi, ko smo lahko prebrali kaj takega (in se ob tem celo zabavali), so dokončno mimo.
