Turistične gazele

Število prenočitev v Sloveniji se po zastoju v času finančne krize počasi, a vztrajno povečuje. Toda ne v vseh krajih enako. Uradna statistika razkriva, da se je število prenočitev med leti 2008 in 2013 povečalo v 73 občinah – in to za zelo različne stopnje. V okviru sistema ISSO pripravljamo posebno analizo, s katero bomo natančno pregledali relevantna turistična gibanja v slovenskih občinah. Že zdaj pa razkrivamo nekaj občin, kjer je število prenočitev zraslo najbolj in ki bi lahko veljale za gazele slovenskega turizma.

1. LJUBLJANA

Ljubljana je prva zvezda slovenskega turizma in edini kraj z več kot milijon prenočitvami na leto. Slovenska prestolnica je uvrščena na vrsto seznamov »naj« krajev, torej najbolj vrednih obiska, četudi ji običajno v tujih medijih pritaknejo vzdevek »skriti dragulj«, »najbolj privlačen kraj, za katerega še nikdar niste slišali« ali kaj podobnega.

Število prenočitev se je v Ljubljani lani povečalo za več kot 67.000*, kar z naskokom uvršča prestolnico na prvo mesto med slovenskimi občinami po absolutni letni rasti. Koper na drugem mestu je zabeležil lani za okrog 34.000 prenočitev več kot leta 2013.

Podoba ni dosti drugačna, če pogledamo srednjeročne podatke o rasti. Število prenočitev v Ljubljani se je med leti 2008 in 2014 povečalo za 234.000. Pozor: ob povprečni porabi gosta v Ljubljani to pomeni za 35 milijonov evrov večje prihodke.

Če pogledamo celovite podatke na letni ravni*, je Ljubljana leta 2013 beležila 11-odstotno letno rast prenočitev. V obdobju med leti 2008 in 2013 se je število prenočitev v prestolnici povečalo za 171.524 ali za 22 odstotkov.

In kako uspešna je Ljubljana, če jo primerjamo na mednarodni ravni? Med največje turistične uspešnice v regiji sodi češka prestolnica Praga, ki jo letno obišče več kot 6 milijonov turistov. Če preračunamo število turstov na 1.000 prebivalcev, Ljubljana za mesti, kot sta Praga in Budimpešta, še vedno precej zaostaja. Za tolažbo: je pa precej bolj privlačna od Zagreba…

ŠTEVILO TURISTOV NA 1.000 PREBIVALCEV

2. BLED

Med uveljavljenimi turističnimi kraji najbolj raste število prenočitev na Bledu. Po celovitih letnih podatkih se je število prenočitev v tem biseru slovenskega turizma med leti 2008 in 2013 povečalo za 88.011 ali za 16 odstotkov. Bled je seveda pojem slovenskega turizma: v vodniku Lonely Planet za Srednjo Evropo so na barvni prilogi s štirimi slikami iz Slovenije tri z Bleda. Zdi se, da se je rast lani nekoliko umirila, še vedno pa je spodobna. Delni podatki kažejo le za odstotek rasti v lanskem letu, a še vedno zelo močnih 14 odstotkov med leti 2008 in 2014 (zgolj objekti z več kot desetimi ležišči).

3. LAŠKO

Laško ima uspešno zdravilišče, o tem pa še dve pomembni privlačnosti: pivo in cvetje. Prireditev se je razvila v pravo uspešnico in zagotovo pripomore, da je Laško med kraji, kjer število obiskovalcev raste najbolj. Med leti 2008 in 2013 se je število prenočitev povečalo skoraj za toliko kot na Bledu: za 86.608. V primeru Laškega to pomeni kar 62-odstotno rast. Ta rast se je lani nekoliko umirila, še vedno pa je po delnih podatkih lani prenočilo v Laškem za 60 odstotkov več gostov kot leta 2008.

Fotografija: Slap Kozjak pri Kobaridu

4. KOBARID

Nazaj v planinski raj: slovenski alpski kraji kot skupina najbolj povečujejo število prenočitev. Poleg Bleda izstopa še soški biser Kobarid. Med leti 2008 in 2013 se je število prenočitev v Kobaridu povečalo za 36.123 ali za 59 odstotkov. Delni podatki za leto 2014 rasti ne zaznajo, kar je s tem, da so za turizem v Kobaridu zelo pomembni majhni nastanitveni objekti (ponudniki sob in apartmajev), ki jih delna statistika ne zazna. Upali bi si napovedati, da bo tudi v letu 2014 rast prenočitev v Kobaridu solidna – prav gotovo je lani mestece z nagrajenim muzejem obiskalo precej gostov na račun obletnice začetka prve svetovne vojne. Kobariška formula je sicer preprosta: nobenega velikega turističnega objekta, spodbude za majhne ponudnike, zelo bogata izbira aktivnosti, ki sega od vrhunskega muzeja do številnih oblik (bolj ali manj) adrenalinskih športov.

5. LJUTOMER

Ljutomer med turističnimi gazelami? Na prvi pogled za nepoznavalca morda presenečenje, toda na območju občine sta tako Bioterme Mala Nedelja kot Jeruzalem, ki je eno od glavnih središč vinskega turizma pri nas. Dodajmo še številne prireditve in aktivno lokalno turistično organizacijo in ne preseneča, da je regionalna zmagovalka v vzhodni Sloveniji za letošnjo nagrado Zlati kamen uspešna tudi na področju turizma.  Med leti 2008 in 2013 se je število nočitev v Ljutomeru povečalo za 18.643 (8.mesto). To je 105-odstotna rast. Tudi delni podatki za leto 2014 kažejo dokaj hitro rast: dobrih 2.000 prenočitev več kot v letu 2013 uvršča Ljutomer na 18. mesto (približno 6-odstotna rast).

6. MAJHNI IN VSE BOLJ PRIVLAČNI

Število prenočitev se hitro povečuje v še nekaj manjših občinah. V občini Brda se je samo lani število prenočitev* povečalo za več kot 5.000, oziroma za 30 odstotkov. Glavni razlog so novi hoteli, toda k rasti močno prispeva tudi sistematično delo z blagovno znamko Brda (Dežela opojnih trenutkov), stalno bogatenje ponudbe, dokončana obnova srednjeveškega naselja Šmartno, številni dogodki in prireditve ter smiselno zastavljene promocijske aktivnosti. Samo primer briške spretnosti: za ogled Brd obiskovalci lahko najamejo okolju prijazne električne skuterje. Drug primer: Ribnica na Pohorju. S skoraj 15.000 več prenočitev (primerjava 2008 – 2013) se  je ta majhna občina uvrstila na 11. mesto. Ribnica premore dve planinski koči, na račun smučišča pa sezona traja – vsaj načeloma – celo leto. 

*Podatki za 2014 niso popolni: primerjavo smo pripravili z mesečnimi podatki, ki se omejujejo na objekte z več kot 10 ležišči. Podatki na letni ravni zajemajo vse nastanitvene objekte, v času priprave analiza pa podatki za 2014 še niso bili dostopni. Zato objavljamo podatke tudi za leto 2013.