Zakaj je Šentrupert razvojno najbolj prodorna občina Slovenije 2015?
Pred nekaj leti je župan Šentruperta Rupert Gole kazal prosojnice, ki so kazale, koliko denarja odteka iz občine za arabske šejke in druge prodajalce energentov. Ko je zatrjeval, da bo ta denar kmalu ostajal v Šentrupertu in bo namenjen za razvoj, se je marsikdo nasmehnil. Saj, sliši se lepo. Ampak realnost…. In, kje pa sploh je ta Šentrupert?
V Šentrupertu so šli naprej z majhnimi, a vztrajnimi koraki. Lani je prišlo do preboja in začela se je gradnja lesno-predelovalnega centra. Še pred tem so v občini zgradili kogeneracijo: elektrarno na lesne sekance, ki izrablja nastalo toplotno energijo za daljinsko ogrevanje zaporniških kompleksov na Dobu. Z evropskimi sredstvi so v občini začeli pripravljati študijo izvedljivosti za projekt, ki bi vključeval partnerje – zasebne investitorje in omogočil ogrevanje cele občine s kogeneracijo. Ti koraki so bili dovolj prepričljivi, da je na svetovni konferenci o energetski samooskrbi v nemškem Kasslu Šentrupert prejel znak 100-odstotne energetsko samozadostne skupnosti.
Krog se je začel zapirati. Izkoriščati zeleno zlato slovenskih gozdov, graditi na tradiciji predelave lesa in s pomočjo odpadkov pridobivati vso potrebno energijo. Tako preprosta zamisel. Kot denimo muzej kozolcev. Postaviti muzej s primerki najbolj značilnega elementa slovenske kulturne krajine. Tako preprosto. A le zakaj na to ni nihče pomislil prej?
Je občina Šentrupert popolna občina, vzorna v vseh elementih? Ne, ni. Če bi bila občina Šentrupert šolar, bi bila zelo nadarjen otrok z izjemnimi rezultati na nekaterih področjih in z množico povprečnih ocen. Slovenci smo nagnjeni k egalitarizmu in dostikrat na piedestal postavljamo povprečne odličnjake, odrivamo pa nadarjene.
Šentrupert si zasluži nagrado zaradi inovativnosti svojih projektov in pristopov. Zasluži si jo zaradi vztrajnosti in doslednosti, s katero razvija svoj model energetske samooskrbe. Energija Šentruperta ni energija lesnih sekancev. Je energija vizije občinske politike in prebivalcev. S to energijo se je občina, ki jo komajda – če sploh – najdemo na zemljevidu Slovenije, umestila na svetovni zemljevid maloštevilnih energetsko samostojnih skupnosti. V tem je nauk za celo državo. Ne izhajajmo iz povprečnosti, ampak gradimo z energijo vizije. Tako in samo tako se lahko tudi Slovenija umesti med najnaprednejše, med najboljše države sveta. Da sledi zgled majhne občine Šentrupert.
Utemeljitve regionalnih razvojno najbolj prodornih občin
Regija zahodne Slovenije: občina Šempeter Vrtojba
V občini Šempeter Vrtojba znajo združiti dinamičen razvoj na praktično vseh področjih s trajnostnimi načeli. Poleg tega so med občinami, ki znajo najbolj spretno sodelovati z drugimi kraji tako v Sloveniji kot onstran meje. Tri mesta v združenju pripravljajo skupno razvojno strategijo – poteza, ki je inovacija v evropskem prostoru. Ta razvoj poteka v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za čezmejno povezovanje Nove Gorice, Šempetra-Vrtojbe in Gorice. Skupna strategija treh mest vključuje vrsto projektov na področju zdravstva, logistike, energetike, turizma, kulture in športa. Za izvedbo projektov v obdobju do leta 2020 je združenje lani iz skladov EU pridobilo 10 milijonov evrov. Šempeter-Vrtojba je najmanjša občina v tem združenju, a je v sodelovanje močno vpeta. Ob tem je občina, ki je po stopnji doseženega razvoja prav v slovenskem vrhu, dinamična in uspešna na celi vrsti področij.
Analiza proračuna pokaže, da je razvoj občine močno trajnostno obarvan. To lahko razberemo tudi z projektov. Zgleden primer je prenova javne razsvetljave, s katero bodo zmanjšali stroške za energijo za 80 odstotkov. Za razliko od podobnih projektov po drugih krajih pa projekt ni meril le na nižje stroške, ampak tudi na bolj kakovostno in ljudem ter živalim prijaznejšo svetlobo.
Regija od Posavja do Koroške: občina Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice je občina, ki jo na eni strani odlikuje strateški pristop, na drugi pa širok in bogat spekter uravnoteženih aktivnosti na vseh ključnih področjih. V občini izstopajo kot »early adopters«: znajo zelo spretno poiskati inovativne in zanimive evropske in slovenske projekte. Tako so se med prvimi lokalnimi skupnostmi vključili v projekt Evropa za državljane. Temu projektu Evropa namenja v obdobju 2014 – 2020 dokaj veliko pozornost. V akcijo je bilo vključenih 9 prijateljskih mest iz sedmih držav – poseben poudarek akcije je bil vključevanje mladih in ranljivih skupin v procese odločanja pri oblikovanju lokalnih politik.
Poleg tega so Slovenske Konjice med občinami, ki najbolj podpirajo centre ponovne uporabe. Bile so med občinami, kjer je lani najprej zaživela pobuda komunalnih podjetij Skupaj za boljšo družbo. Povsem izvirna pa je aplikacija, ki jo občina ponuja prebivalcem in ki meri na zmanjševanje količin odpadkov.
Slovenske Konjice so se vključile v čezmejni projekt Stop CO2, s katerim želijo čim bolj zmanjšati porabo energije za javno razsvetljavo. Projekt povezuje tri tehnologije: nadzorne geografske sisteme, sisteme za brezžični prenos informacij in tehnologijo za učinkovito razsvetljavo. Pri tem tesno sodelujejo s hrvaškimi občinami.
Regija vzhodne Slovenije: občina Ljutomer
Občina Ljutomer izstopa po zelo aktivnem pristopu, ki je sicer močno usmerjen v razvoj infrastrukture, a ima ravno tako izrazite okoljske in socialne poudarke. V štirih letih so v občini izpeljali 40 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. Za to so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Ob tem so se transferji iz državnega proračuna zmanjšali za 9 odstotkov.
Ljutomer je sicer pozornost zbudil pred tremi leti, ko je kot »prva manjša občina v Sloveniji s trajnostno prometno strategijo« prejel evropsko nagrado za trajnostno mobilnost. Strategija je naravnana izrazito pragmatično, mesto pa jo dokaj uspešno implementira. V zadnjem času si v mestu prizadevajo, da bi k nam čim bolj uspešno prenesli dobre prakse avstrijskega mesta Güssing, ki velja za zgleden primer energetske samooskrbe . V ta namen so oblikovali slovensko-avstrijsko partnerstvo (PEMURES) in leta 2010 v Ljutomeru ustanovili COVE – Kompetenčni center za obnovljive vire energije Ljutomer.
Kar pri vodenju občine Ljutomer zbuja pozornost, sta ciljna in projekta usmerjenost. Zasledujejo vsa pomembna razvojna področja s pomočjo merljivih kazalnikov. To velja na primer tudi za področji kulture in športa. Gospodarstvo so razbremenili z znižanjem nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ob tem pa začeli graditi novo poslovno cono, ki naj bi privabila nove investitorje.
