Razvojno najprodornejša občina 2013: Postojna
Občina Postojna je prejela letošnje priznanje Zlati kamen iz treh razlogov. Prvič, ima preprosto in jasno razvojno vizijo, ki jo dosledno izvaja. Drugič, pri razvoju se močno opirajo na lastne vire. In tretjič, imeli so dovolj poguma in širine, da so znali te vire utrditi z zglednim javno zasebnim partnerstvom. Vse to so pomembna sporočila za finančno zahteven čas.
Postojna nima nobene javno objavljene strategije: na strateški dokument najbolj spominja dobro stran dolg županov predvolilni program. Ena, a morda najpomembnejša od štirih usmeritev: zadržati znanje doma. Povedano drugače, zagotoviti takšno kakovost življenja, da se bodo mladi po šolanju vrnili v Postojno. Zelo preprosto, a smiselno.
Ni še daleč čas, ko je bila Postojna dokaj neprivlačen kraj, poln starih vojašnic in zanemarjenih pročelij. Zdaj daje vtis urejenega in živahnega trga. V občini niso le uvedli brezplačnega javnega prometa – vozni red ves čas izboljšujejo tako s štetjem potnikov kot z javnomnenjsko raziskavo. Postojna sodi med zgledne e-občine: v kraju skušajo uporabiti informacijsko tehnologijo za stalen javni dialog. So edina občina v Sloveniji, ki je skoraj v celoti pokrita z brezplačnim wifi signalom.
Vse to kaže, da se kakovost življenja v občini res izboljšuje. Demografska gibanja potrjujejo, da prijemi delujejo. S kakovostjo življenja zadržati znanje: zdi se, da v občini z umeritvijo mislijo resno. Politika, ki drži obljube – hudomušneži bi pripomnili, da je to še večje svetovno čudo od Postojnske jame.
A brez šale: Postojna ima veliko srečo. Ni veliko občin, ki imajo na svojem ozemlju svetovno znamenitost. Koncesija in drugi prilivi na račun jame ponujajo bogate priložnosti in možnost, da kraj sam financira ambiciozne projekte. A priložnost je treba znati izkoristiti. Ne zna je vsak: marsikje jih zapravijo. Tudi v Postojni so še pred kratkim hitro izgubljali obiskovalce. Do preobrata je prišlo, ko je upravljanje jame prevzelo novo javno zasebno partnerstvo med občino in uspešnim lokalnim podjetnikom, ki očitno ni ravnodušen do razvoja svojega domačega kraja. Vsaj za zdaj kaže, da je to primer dobre prakse povezovanja odgovornega podjetništva z odgovornimi predstavniki, da delajo v dobro svojega kraja. Število obiskovalcev jame spet raste, finančni kazalniki družbe Postojnska jama pa so zgledni.
Vsakdo dela tudi napake. Občina Postojna ni izjema. A v Strokovnem svetu projekta Zlati kamen so nas prepričale dobre plati. Preprosta strategija. Dosledna izvedba. Znati izkoristiti priložnosti. Opirati se na lastne vire in znati v razvoj vključiti zasebno podjetnost. Vse to je formula uspeha, zelo primerna tudi za sedanje zahtevne čase.
Drugi: Tolmin
Tolmin je dober zgled za mehko razvojno paradigmo: preplet razvoja podeželja in okolju prijaznega kmetijstva z varovanjem kulturne in naravne dediščine ter razvojem turizma. To je zelo primeren vzorec za veliko slovenskih krajev. V Tolminu ga sledijo dosledno in so pri tem med najbolj inovativnimi in uspešnimi. S smiselno zasnovanimi akcijami, kot je zaščita tolminskega sira, občina uspešno kombinira turistično promocijo, spodbuja zdravo prehranjevanje in trajnostni razvoj ter skrbi za ohranjanje planin kot pomembne kulturne dediščine. Primer za razvoj s skromnimi sredstvi in aktivnostmi, ki ujamejo več muh na en mah: zgledno ravnanje v kriznem času.
Tolmin je zelo čista občina, a se z okoljskimi vprašanji v občini ukvarjajo skoraj toliko kot v kašnem kraju s staro umazano industrijo. Tako je po našem mnenju tudi prav. Ne nazadnje: občina je s svojo odprtostjo privabila organizatorje festivalov alternativne kulture in s tem dobesedno postavila Tolmin na svetovni zemljevid kulture mladih. Sobivanje tradicije in sodobnih gibanj: tudi to je pripomoglo, da je Tolmin med kraji z rastočim številom turistov.
Tretja: Lendava
V Lendavi vedo, kaj so to težave: občina je po merljivih kazalnikih med najmanj razvitimi v Sloveniji. A očitno vedo tudi, kako se s težavami spopadati. Lendava je edina občina v Sloveniji z javno objavljenim protikriznim razvojnim programom. Ta program vključuje različne nabore ukrepov glede na možne scenarije gibanj v širšem okolju. Ob tem program ne meri le na varčevanje: je razvojno obarvan, občina pa si to lahko privošči, ker je varčevalne ukrepe začela sprejemati še pred krizo. Kraj gradi svojo jasno identiteto, pri tem pa poudarjajo odprtost in večkulturnost. Ta odprtost se kaže tudi na gospodarskem področju. Lendava je edina občina v Sloveniji, ki ima javno objavljeno mapo s promocijskim gradivom za potencialne vlagatelje. Ni dvoma, da je pred Lendavo še veliko izzivov. Do cilja – doseči slovensko povprečje – čaka občino še dolga pot. A koraki, ki jih pri tem dela, so po našem mnenju pravi in zgled tudi za dosti bolj razvite.
