Seznami naj mest sveta ostajajo medijska uspešnica. Top lestvice najboljših mest pripravljajo večinoma svetovalne hiše, rezultati pa so zelo odvisni od tega, kje je svetovalno podjetje doma.
Letošnje izdaje lestvic naj bi prinašale “velike pretrese” na račun pandemije. Večjo spremembo tako najdemo prav na vrhu enega najuglednejših seznamov. Covid je s prvega mesta Economistove lestvice mest, kjer se najbolje živi, odpihnil Dunaj, ki je tam kraljeval v zadnjem obdobju. Po izračunu Economistove analitične službe (EIU) se po novem najbolje živi v novozelandskem Aucklandu. Tudi sicer na vrhu seznama EIU prevladujejo novozelandska in avstralska mesta: med prvimi desetimi jih je kar šest. Zanimivo je, da avtorjev ne moti, da je bil v teh mestih v času pandemije tako rekoč popoln lockdown. Evropska predstavnika sta med prvimi desetimi le dva, Zurich in Ženeva. To ne preseneča: EIU lestvica je tradicionalno zelo anglocentrična – po mnenju avtorjev se najbolje živi tam, kjer se govori angleško.
EIU: kje se dobro živi (“liveability”)
1. Auckland, Nova Zelandija
2. Osaka, Japonska
3. Adelaide, Avstralija
4. Tokio, Japonska
5. Perth, Avstralija
Drugi med najbolj znanimi seznami: Mercer, kakovost življenja. Pri ameriški svetovalni hiše Mercer so se pandemičnim dilemam izognili tako, da seznamov za 2020 in 2021. Tako ostaja veljavna lestvica iz leta 2019. Za razliko od analitikov EIU ameriški svetovalci menijo, da je kakovost življenja najvišja tam, kjer govorijo nemško. Najboljšo kakovost življenja ponuja Dunaj, med prvimi desetimi mesti na lestvici pa je osem evropskih, eno kanadsko in eno novozelandsko. Med osmimi evropskimi predstavniki le v enem ne prevladuje nemščina: v Ženevi na desetem mestu.
Mercer: kakovost življenja
1. Dunaj, Avstrija
2. Zurich, Švica
3. Vancouver, Kanada
4. Munchen, Nemčija
5. Auckland, Nova Zelandija
Global City Report svetovalne hiše Kearney zajema elemente kot so konkurenčnost, globalna vpetost, poslovna aktivnost, človeški kapital, izmenjavo informacij, kulturni utrip in politiko. Seznam ima torej povsem drugo naravo od prvih dveh, ki se osredotočata na kakovost bivanja posameznika. Kearney objavlja dve različi seznama: na prvem je doseženo stanje (Global City Index), na drugem pa ocena prihodnjega razvoja, torej perspektivnosti nekega mesta (Global City Outlook). Najvišji vrednost prvega indeksa ima New York, najboljše obete pa svetovalci Kearneya pripisujejo postbrexitovskemu Londonu – če bodo le dobili dovolj imigrantov za distribucijo osnovnih dobrin. Najboljša mesta naj bi sicer bila v Aziji (pet med prvimi desetimi). Na vrhu seznama so še tri ameriška mesta in dve evropski.
Kearney: Indeks svetovnih mest
1. New York, ZDA
2. London, Velika Britanija
3. Pariz, Francija
4. Tokio, Japonska
5. Los Angeles, ZDA
“Naj” lestvica “naj” mest naj bi bila tista, ki jo pripravlja svetovalno podjetje Resononance – seveda po mnenju avtorjev. Kriteriji so povezani s šestimi “P”-ji (place – prostor, product – “izdelek”, programming – razvojni program, people – ljudje, prosperity – blaginja in promotion, promocija). Z marketinško logiko obarvana metodologija na vrh seznama izstreli tudi nekaj mest, ki jih zlasti na lestvicah mest z najboljšo kakovostjo življenja ne najdemo.
Resonance: Najboljša mesta sveta
1. London, Velika Britanija
2. Pariz, Francija
3. New York, ZDA
4. Moskva, Rusija
5. Dubaj, Združeni arabski emirati
Drugačno metodologijo uporabljajo Avstralci v svetovalnem podjetju 2THINKNOW: s precej kompleksno metodologijo, ki zajema nič manj kot 162 kazalnikov na 31 področjih, skušajo odkrivati najbolj inovativna mesta, torej mesta, ki uspejo ustvariti inovativnosti prijazna okolja. Žal se po tej metodologiji evropska mesta odrežejo bolj slabo: najboljše je uvršeno na 10. mestu (Pariz). Tudi med prvimi stotimi ni prav dosti evropskih mest (in seveda tudi ne slovenskih). Na vrhu seznama je deset ameriških mest, tri azijska, eno avstralsko in eno evropsko.
Innovation Cities: najbolj inovativna mesta sveta
1. Tokio, Japonska
2. Boston, ZDA
3. New York, ZDA
4. Sydney, Avstralija
5. Singapur, Singapur
Drugačen pogled na kakovost življenja prinaša Monocle, revija posvečena življenjskemu slogu. Novinarjem revije Monocle je očitno najbplj všeč skandinavski slog, saj med prvimi desetimi “naj” mesti najdemo kar tri skandinavske prestolnice. Sicer je seznam bolj raznolik od tistih, ki jih pripravljajo svetovalne hiše. Med prvimi desetimi mesti na lestvici je kar šest evropskih, a med njimi najdemo tudi Lizbono. Poleg teh sta še dve azijski mesti, eno novozelandsko in eno avstralsko. Nadaljevanje je še bolj pestro – a kot na vseh ostalih lestvicah blizu vrha ni nobenega afriškega ali južnoameriškega mesta.
Monocle: indeks kakovosti življenja
1. Kopenhagen, Danska
2. Zurich, Švica
3. Helsinki, Finska
4. Stockholm, Švedska
5. Tokio, Japonska
In zdaj nekaj povsem drugačnega. Livability je revija z lastno raziskovalno enoto, ki že 30 let raziskuje ameriške lokalne skupnosti. Z vrsto kazalnikov na več področjih razvrščajo mesta glede na privlačnost za priseljevanje. Na vrhu seznama ne najdemo New Yorka ali nobenega od najbolj razvpitih ameriških mest – pravzaprav za večino imen blizu vrha povprečen Evropejec bržkone še ni niti slišal. Mesto, kjer se živi najbolje, je po mnenju avtorjev Madison v Wisconsinu, ki je velik približno toliko kot Ljubljana. Ostali kraji blizu vrha seznama imajo večinoma med 50.000 in 200.000 prebivalci.
Livability: privlačnost mest za priseljevanje (samo mesta v ZDA)
1. Madison, Wisconsin
2. Ann Arbor, Michigan
3. Overland Park, Kansas
4. Frederick, Maryland
5. Charlottesville, Virginia
