Kakšno sliko pravzaprav pokažejo goli statistični podatki o plačah? V enem stavku – plače rastejo, a jih prejema vse manj ljudi. To preprosto pomeni, da ceno krize v Sloveniji plačuje le zelo omejena skupina ljudi – tisti brez redne zaposlitve ali pokojnine. Oktobra lani je povprečna neto plača v Sloveniji dosegla rekordno raven 1.000 evrov (natančneje 999,99 €). To je za devet odstotkov več kot oktobra 2008, torej preden se sta se finančna kriza in recesija pri nas zares začeli.
Kje so najvišje plače?
Med občinami izplačujejo najvišje povprečne plače v »letalski« občini Cerklje na Gorenjskem – oktobra je dosegla 1.388 evrov. V še sedemnajstih občinah je povprečna plača znašala več kot 1.000 evrov. V večini občin so bile plače rahlo pod povprečjem, a ne zelo. Plače, nižje od 800 evrov so imeli le v 19 občinah. Ni presenečenje, da gre za manjše podeželske kraje. Prav na dnu seznama sta Osilnica (549 evrov) in Kostanjevica na Krki (685 evrov). Med večjimi kraji po nizkih plačah izstopata Metlika (822 evrov) in Rogaška Slatina (829 evrov). Najvišja povprečna plača (v Cerkljah) je dva in pol krat višja od tiste v Osilnici – razlika se je povečala: leta 2008 je bilo razmerje med najvišjo plačo (Dol pri Ljubljani) in najnižjo (Osilnica) 2,2 : 1.
Kje plače rastejo?
Plače so se v petih letih v povprečju najbolj povečale v najbolj zadolženi slovenski občini, v Gornjih Petrovcih – za tretjino ali skoraj za 200 evrov na mesec. V osmih občinah so plače zrasle za več kot 20 odstotkov in v 90 za več kot 10 odstotkov. Zanimivo: mestna občina, kjer plače najbolj rastejo, je prav tista, ki jo je kriza udarila najbolj: Murska Sobota. Plače so v središču Prekmurja zrasle za nekaj manj kot petino, kar pomeni, da zaposleni v tem mestu letno zaslužijo v povprečju 1.800 evrov več kot pred petimi leti. V 23 občinah so se plače zmanjšale. Najbolj v Destrniku (za 18,5 odstotka) in Razkrižju (za 11,5%).
Bruto prejemki na posameznika.
Še bolj presenetljivo sliko kot plače kažejo povprečni bruto prejemki na posameznika, ki jih statistični urad izračuna s pomočjo podatkov iz dohodninskih prijav. Povprečen prejemek na posameznika se je v Sloveniji med leti 2007 in 2011 povečal s 8.471 na 9.652 evrov ali za 14 odstotkov.
Ti prejemki so se najbolj povečali prav v najbolj revnih občinah: v Kuzmi, Gradu in Šalovcih za več kot 30 odstotkov. Kar v 25 občinah so se bruto prejemki na posameznika povečali za več kot četrtino. Edini slovenski kraj, kjer ljudje živijo v povprečju z manj denarja kot pred krizo, je Šentrupert. Tu so se prejemki na posameznika zmanjšali za 5,4 odstotka. Najmanj so zrasli v podjetniško razvitem Trzinu (za 3,8 odstotka), a tudi v Osilnici (7,5 odstotka), Ljubljani (+7,8%) in Mariboru (+8,1%). Po bruto prejemkih so se na splošno razlike med občinami po letu 2007 zmanjšale. Razmerje med najbogatejšo (Trzin) in najrevnejšo občino (Hodoš) je bilo lani 2,8 : 1. Leta 2007 so v Trzinu ljudje v povprečju prejeli 3,6-krat več denarja kot v Kuzmi.
Večja slika.
Na ravni Slovenije so v času krize plače zrasle torej za 9 odstotkov. Te plače pa prejema 90.000 manj ljudi. Skupna masa bruto plač je pred krizo (torej oktobra 2008) znašala 15,1 milijarde evrov. Oktobra lani je bila skupna vrednost bruto plač za približno pol milijarde manjša in je dosegla 14,6 milijarde evrov. Po drugi strani se je vrednost socialnih transferjev posameznikom povečala za 300 milijonov evrov. Povprečna bruto pokojnina je med leti 2007 in 2011 zrasla s 513 na 580 evrov ali za 13 odstotkov. Ker se je ob tem število upokojencev povečalo za 52.000 oseb, je skupna masa pokojnin zrasla za 773 milijonov evrov.
Gospodarstvo je v tem obdobju povečalo produktivnost. Leta 2008 je 576 tisoč zaposlenih v gospodarskih družbah ustvarilo skupaj za 92 milijard prihodka in za skoraj 20 milijard dodane vrednosti. Do leta 2012 je vrednost prihodka padla na 84 milijard, a zaposlenih v gospodarstvu je bilo le 483 tisoč ljudi. To pomeni, da se je produktivnost povečala za skoraj 10 odstotkov: s 160 tisoč evrov na 174 tisoč.
V gospodarstvu se je število zaposlenih v tem obdobju torej zmanjšalo za 93.000 oseb ali za 16 odstotkov. V približno enakem obdobju se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo s 154 na 160 tisoč ali za nekaj manj kot 4 odstotke.
