Več kot 200 udeležencev je sodelovalo na 1. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta na začetku novembra v Hotelu Lev v Ljubljani Konferenca je del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.
Vodja projekta Gaja Brecelj iz Umanotere in Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, sta v uvodu dogodka zbranim predstavili projekt in njegovnamen: ta je predvsem celostno predstaviti problematiko zelenih delovnih mest v povezavi z zelenim gospodarstvom ter spodbuditi povezovanje različnih akterjev na tem področju, da bi tako spodbudili pogoje za njihovo ustvarjanje.
Občinstvo sta nagovorila še, dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik z videonagovorom. »Ohranjanje narave, spodbujanje obnovljivih virov energije in zelene ekonomije so ene od prioritet ministrstva. Zeleno gospodarstvo je priložnost za slovenska delovna mesta prihodnosti,« je prepričana ministrica Kopač Mrak. Podobno je menil tudi komisar Potočnik: »Potrebujemo globlje strukturne spremembe in resen razmislek o delovanju našega gospodarskega modela. Naš cilj je razviti model krožnega gospodarstva – zeleno gospodarstvo, ki dela v sozvočju z naravo in ne proti njej.«
Edini tuji govorec na konferenci Sven Hergovich iz Avstrijske zvezne delavske zbornice se je v predstavitvi svoje evropske analize o stanju in potencialih zelenih delovnih mest spraševal, ali so ta motor gospodarske rasti za Evropsko unijo ali muha enodnevnica. »Slovenija se tako kot večina drugih evropskih držav sooča z večplastno krizo. Ena od teh je gospodarska, druga okoljska. Ustrezna rešitev bi bil predlog družbeno-okoljske preobrazbe, ki se osredotoča enakovredno na gospodarske, družbene in okoljske cilje. Vsi ukrepi bi morali vsaj pomagati izboljšati položaj na enem od teh ciljev in poslabšati na nobenem. Dober primer za to je naložba v toplotno izolacijo ali javni prevoz. Te zmanjšujejo brezposelnost in pomagajo gospodarstvu, hkrati pa tudi pomagajo ohranjati okolje,« je menil avstrijski ekonomist.
Evropsko poslanko Mojco Kleva je Hergovicheva analiza presenetila, češ da se je na področju zelenih delovnih mest preveč osredotočil le na gradbeni sektor, kmetijstvo in predelavo odpadkov. »Pri nas pa to področje razumemo širše, predvsem na področju socialnega podjetništva, nevladnih organizacij in reševanja brezposelnosti. Ne gledamo izključno na tista delovna mesta, ki so vezana na okoljevarstvene projekte in reševanje okolja.«
Po predstavitvi pregleda evropskega in slovenskega podpornega sistema za zelena delovna mesta, ki jo je pripravila Marjana Dermelj z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, so sledili štirje navdihujoči primeri iz prakse na področju zelenih delovnih mest in so lahko vzor za nadaljnje širjenje praks. To so bili Matej Feguš, direktor podjetja Donar, Miro Škvorc,direktor podjetja Ekoprodukt, Alenka Kreč Bricelj iz kulturno-ekološkega društva Smetumet ter Lenka Puh, predsednica eTRI franšize. »Od leta 2011 smo ustvarili več kot 38 zelenih delovnih mest. Do konca meseca nas bo skupaj tako več kot 50,« je bila ena od izjav Lenke Puh, ki je požela aplavz udeležencev. Renata Karba iz Umanotere je predstavila trajnostni turizem, Franc Pohleven z Biotehniške fakultete trajnostno verigo lesa, Urša Šebenik z Inštituta za trajnostni razvoj ekološko kmetijstvo, Marinka Vovk iz Okoljsko-raziskovalnega zavoda predelavo odpadkov, Bojan Žnidaršič iz Vitre pa učinkovito rabo energije.
Sicer pa je bila konferenca le uvodni dogodek v pomoč za zagon gospodarstva z zelenimi delovnimi mesti. Sledila bo celovita analiza potencialov in potreb različnih sektorjev, je napovedala vodja projekta Gaja Brecelj, ki bodo izhodišča za 24 seminarjev po vsej državi, organizirali bodo tudi javni nagradni natečaj za najboljšo prakso s področja zelenih delovnih mest.
