Kritiki neomejenega števila županskih mandatov opozarjajo, da posameznik ne sme biti predolgo na političnem položaju, saj se s tem poveča možnost za zlorabe. Zagovorniki na drugi strani trdijo, da so občine bolj uspešne, če imajo na čelu izkušene župane, ki lahko sprožijo in izpeljejo tudi dolgoročno naravnane razvojne politike.
Kdo ima prav? Izziv smo dobili od naših novinarskih kolegov, ki so tudi pri nas iskali analizo, ki bi primerjala število mandatov župana z uspešnostjo občine. Takšna analiza pri nas še ni bila narejena – vsaj po naših informacijah ne – bila pa bi zelo zahtevna. S kakšnimi kriteriji opisati uspešnost občine, da bi dobili smiseln odgovor na vprašanje? Uspešnost občine je sama po sebi precej zahteven pojem – o tem smo na naših straneh pisali že večkrat.
Bolj za poskus kot za resno analizo smo izbrali dejavnik, ki je v tem času posebej pomemben: nastajanje delovnih mest. Ustvarjanje novih delovnih mest sodi med najpomembnejše cilje politik na vseh ravneh – no, vsaj moralo bi biti tako. Na nastajanje delovnih mest vpliva vrsta dejavnikov – občinska politika je le eden med številnimi vzvodi, ki na število lahko vpliva.
Rezultati te hitre primerjave so dokaj ospuljivi. Pogledali smo spremembo v številu delovnih mest v občini med leti 2001 in 2014. Med občinami, kjer so župani dlje na položaju, je bistveno večji delež tistih, kjer je število delovnih mest zraslo. Med 21 občinami, kjer župan letos zaključuje svoj peti zaporedni mandat, je 16 takšnih, kjer se je število delovnih mest povečalo. Rast števila delovnih mest med leti 2001 in 2014 znaša za te občine v povprečju 58 odstotkov! Podobni podatki veljajo tudi za občine, kjer so župani na čelu četrti mandat. Med občinami, kjer so se župani na zadnjih volitvah zamenjali (64 občin), je 27 takšnih, kjer se je število delovnih mest zmanjšalo. Kumulativno so te občine po letu 2001 izgubile 5125 delovnih mest. Za primerjavo: občine, kjer so župani na čelu pet mandatov, so v istem obdobju pridobile 5684 delovnih mest. Malo boljše je stanje med občinami, kjer župani zaključujejo svoj drugi mandat: te občine so kumulativno izgubile 1372 delovnih mest.
Povedano drugače: medtem ko je med občinami, kjer je župan na čelu četrti mandat, le 21 odstotkov takšnih, kjer se je število zaposlitev po letu 2001 zmanjšalo, je med občinami z “novopečenimi” župani takšnih 42 odstotkov.
Vsaj na prvi pogled se zdi, da je korelacija med številom mandatov in rastjo delovnih mest v občini precej izrazita. Naključje? Ponavljamo: na nastajanje (in izginjanje) zaposlitev vpliva veliko število momentov. Občinska politika je le en dejavnik med številnimi – in tudi na tega župan vpliva le delno. Vsekakor pa je povezava med županskimi mandati in delovnimi mesti zanimiva in bi jo kazalo podrobneje preučiti – preden bi sprejeli kakršnokoli odločitev o županskih mandatih.
