Spremembe pri izboru za Zlati kamen 2014? V grobem metodologija ostaja nespremenjena in kombinira kvantitativno analizo s kvalitativno oceno dobrih praks občine. Posamezni elementi znotraj tega širšega okvirja so znatno nadgrajeni.
Precej je nadgrajena kvantitativna analiza s pomočjo sestavljenega indeksa ISSO. V ta indeks je vključenih skupaj 54 kazalnikov z osmih področij ali 11 več kot lani. Tako kot do zdaj vključeni kazalniki merijo stanje na osmih področjih: to so demografska slika, proračunska učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje.
Glavna novost letošnje analize so trije dodatni pogledi, oziroma načini, kako smo dodatno uredili kazalnike. Oblikovali smo tri skupine. V prvi skupini so indikatorji, ki kažejo aktivnosti občine. Aktivnosti merimo in primerjamo predvsem z rabo proračunskih sredstev. V drugi skupini so kazalniki, ki zaznavajo dinamiko sprememb, oziroma ki izmerijo spremembo na določenem področju v nekem obdobju. To obdobje je v glavnem pet let. V tretji skupini so kazalniki stanja – torej tisti, ki preprosto pokažejo neko doseženo raven na določenem področju.
Za vsakega od teh treh pogledov smo oblikovali poseben sestavljen indeks, kar nam omogoča, da posebej izdvojimo občine, ki so dosegle visoko stopnjo razvitosti, posebej tiste, ki delujejo intenzivno na kritičnih področjih razvoja in posebej tiste, ki se razvijajo najhitreje. S časom bo tako razvito orodje omogočilo zanimive analitične poglede. Tako bo možno primerjati aktivnosti občine v določenem obdobju z rezultati, torej z razvojno dinamiko v času, ki tem aktivnostim sledi.
Indeks ISSO s tem postaja še močnejše orodje, s pomočjo katerega lahko lokalne skupnosti spremljajo svoje delo, se primerjajo z ostalimi in predvsem zasledujejo svoje cilje. Pri izboru za Zlati kamen je indeks seveda le eno od orodij, ki jih uporablja strokovni svet. Za izbor finalistk in zmagovalk med občinami ostaja bistvena presoja strokovnjakov, ki so vključeni v strokovni svet.
