Pri občini Škofja Loka prepriča zlasti pristop. Ta je dosledno strateški, uravnotežen, trajnostno obarvan – in – kar je posebej pomembno, učinkovit. Prinaša merljive in otipljive rezultate. V zadnjih petih letih občina beleži na praktično vseh področjih solidno, če ne nadpovprečno rast.
Po obsegu in številu projektov sodi občina med najbolj aktivne. Ob tem pa so dejavnosti pogosto zasnovane tako, da hkrati dosegajo cilje na različnih področjih. Omenimo le dva primera. V številnih slovenskih občinah dajejo veliko denarja za infrastrukturo, tako ali drugače povezano z vodo. V Škofji Loki so znali osnovne infrastrukturne posege nadgraditi s cilji na področju ohranjanja naravne dediščine, razvoja turizma in – prek krajinske arhitekture – celo kulture. Niso le vkopali cevi in zgradili čistilnih naprav, ki jih zahtevajo predpisi, ampak so se vprašanja lotili celovito, z mislijo na boljše življenje nas in zanamcev. Ne, denar za ureditev porečja Sore ni bil vržen v vodo.
Ko v Škofji Loki prenavljajo svoje bogate spomenike, poskrbijo, da so ti spomeniki pomemben del življenja kraja. Oživljajo jih s številnimi prireditvami in dogodki ter s smiselno infrastrukturo. Škofji Loki je uspelo doseči, da je bil leta 2012 Škofjeloški pasijon razglašen za »živo mojstrovino državnega pomena«. Zdaj si v občini prizadevajo, da bi to izjemno prireditev uvrstili na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine. Svojo krajevno identiteto in zgodovinsko dediščino na ta način v Škofji Loki spreminjajo v temelj za razvoj. Prihodnost, ki črpa iz preteklosti. Rezultat te formule: samo v petih letih se je število turistov, zlasti tujih, skoraj podvojilo.
Občina deluje povezovalno, kot središče širšega območja, pri tem pa navznoter in navzven prisega na policentričnost. Skrbi za to, da se storitve – na primer varovanje otrok – približa ljudem. Gradi mrežo javnega prometa in pri tem skrbno zasleduje potrebe prebivalcev. Če se boste po cesti prebijali skozi Škofjo Loko proti Poljanski dolini, vas bo morda premagala skušnjava in boste izrekli na račun občine ali župana kakšno besedo. Nikar. Vse zasluge za to, da se še ni zaključil škofjeloški cestni pasijon – torej gradnja obvoznice – ima zgolj država in ne občina.
Res je. Škofja Loka je razmeroma bogata in ima ugodno lego na pol poti med prestolnico in regijskim središčem Kranjem, ob tem pa močno zaledje v Poljanski in Selški dolini. Takšno izhodišče je pomemben kapital. V Škofji Loki tega kapitala ne zapravljajo, ampak ga znajo plemeniti z bogatim spektrom spretno prepletenih in smiselno, dolgoročno zasnovanih aktivnosti.
Drugo mesto: Ajdovščina:
Ajdovščino smo še nedolgo nazaj poznali po uspehih podjetij kot so Primorje, Fructal, Mlinotest, ali Tekstina. Potem pa – kot da bi zapihala burja in odnesla tako stare velikane kot delovna mesta. Ajdovščina je primer občine, ki jo je kriza močno prizadela, a se je nanjo hitro in odločno odzvala. Vse kaže, da uspešno: brezposelnost se je v letu 2013 spustila z rekordnih 15,9 na 14 odstotkov. Ozadje tega preobrata je dolgoročna naravnanost, ki poudarja podjetništvo, še zlasti tehnološko zahtevnejše. »Ajdovščina želi oblikovati pozitivno podjetniško okolje ter postati močan gospodarski center, ki deluje in posluje na globalnem svetovnem trgu,« so zapisali predstavniki občine v odgovoru na našo anketo.
Občina je sprejela celo vrsto ukrepov za spodbujanje podjetništva. Za malo gospodarstvo je Ajdovščina v zadnjih petih letih porabila 6,9 odstotka proračuna – desetkrat več od povprečja. Zasebni Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo je svoje domovanje dobil v Ajdovščini, kjer sta tudi dva od šestih laboratorijev centra. Ob laboratorjih se že razvijajo prva spin off podjetja. Posebnost občine je velika skrb za mlade, kar v vse bolj gerontocentrični Sloveniji deluje prav osvežilno. Ob tem občina ne zanemarja nobene od ranljivih skupin (vključno s starejšimi) in jo lahko označimo kot nadpovprečno socialno osveščeno.
Včasih delujejo pobude, ki prihajajo iz tega vetrovnega kraja nekoliko volontersko in ne dovolj premišljeno. A tudi te pobude so sestavni del klime, ki je proaktivna in izrazito naklonjena ustvarjanju vrednosti z delom in znanjem – in je vabljiva za vrhunske dinamične podjetnike. Če smo doslej poznali Ajdovščino po Mlinotestu ali Primorju, postaja zdaj vse bolj znana po visokotehnoloških šampionih kot sta Pipistrel ali Bia Separations.
Tretje mesto: Odranci:
Z manj kot 7 kvadratnimi kilometri so Odranci po površini najmanjša občina v Sloveniji. Z 10.000 evri tujih naložb na prebivalca je ta pomurska občina v državi, ki je pri pridobivanju tujih naložb najmanj uspešna v regiji, pravi fenomen.
V občini pravijo, da so v mandatu 2010 – 2014 so v Odrancih uspeli »dokončno prestrukturirati občino iz pretežno kmetijske v pretežno industrijsko«. Konec prejšnjega desetletja so v obrtno cono uspeli privabiti nemškega izdelovalca avtodomov Carthago. Nemško podjetje je do leta 2012 investiralo v Odrance 12 milijonov evrov, lani pa še dodatne 4 milijone. Svoj prihod so napovedali tudi drugi tuji investitorji, ob tem pa je v občini zelo živahno tudi malo podjetništvo. Rezultati: 688 delovnih mest v občini s 1.600 prebivalci in v regiji s katastrofalno stopnjo brezposelnosti. Največja relativna rast števila delovnih mest v Sloveniji v času, ko se v večini krajev trg dela krči. Hitri gospodarski rasti sledi ugoden razvoj na ostalih področjih, zlasti dvig življenjskega standarda.
Odrance bi lahko opisali kot primer trše razvojne paradigme, ki na prvo mesto postavlja gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Toda številne aktivnosti na ostalih področjih (spodbujanje delovanja društev, mednarodna povezanost občine, svojski način štipendiranja, naložbe v ohranjanje kulturne dediščine) kažejo dokaj uravnoteženo razvojno politiko z razmeroma malo belimi lisami. Izvrsten primer, kako z iniciativnostjo in podjetnostjo lahko uspe zelo majhna občina v regiji, ki jo je kriza posebej prizadela.
