Podčetrtek je zgleden primer za razvojni model uspešnega manjšega kraja. V kraju ob Sotli so znali izkoristiti večino svojih danosti in s pomočjo prepleta najrazličnejših elementov zgraditi relativno močno blagovno znamko, ki Podčetrtek pozicionira kot »kraj telesnega in duhovnega zdravja«. Na ta vsebinski sklop so v Podčetrtku pripeli večje in manjše znamenitosti kraja in jih povezali v prepričljivo zgodbo, ponudbo pa s pomočjo dobro zasnovanih investicij (npr. v športno dvorano) še dodatno okrepili. Tako so se na znamko pripeli tudi lokalni podjetniki, s pomočjo njihovih izdelkov pa so v kraju razvili še nove dogodke, kot denimo festival vina in čokolade. Ob trajnostnem poudarku (ki postaja že conditio sine qua non) in povezovalnosti je za turizem v Podčetrtku značilen prav svojski perfekcionizem: ko na primer gradijo nove objekte, tako rekoč praviloma pobirajo nagrade za arhitekturo. Ob tem občina sodi med bolj aktivne: z uspešnimi projekti, podprtimi z evropskimi sredstvi, so uspeli močno dvigniti kakovost življenja v kraju.
Uspeh je merljiv. Merimo ga lahko s številom obiskov ali pa z rastočim življenjskim standardom. Po indeksu razvojne uspešnosti ISSO, ki spremlja različne razvojne aspekte, je Podčetrtek v zadnjih petih letih napredoval za 27 mest. In uspeh je očiten. A uspešnost kraja je očitna in vidna tudi na prvi pogled: Podčetrtek je na robu Kozjanskega, ki je bilo pred nekaj desetletji sinonim za nerazvitost in revščino. Podčetrtek zdaj pobira evropske nagrade za urejenost kraja.
Kraj nima nobenih izstopajočih naravnih danosti, nobenih posebnih razvojnih potencialov. Zakaj se torej razvoja hitreje od večine krajev pri nas? Zgolj sreča? Res je, v Podčetrtku so pred desetletji odkrili toplo vodo. A to odkrivanje nam gre v Sloveniji nasploh dobro od rok. Razvojno gonilo v Podčetrtku je izrazito mehke narave: je dober razmislek. Razvoj so zavestno oprli na identiteto kraja. Tako preprosta misel, a tako redko jo uporabimo: v Podčetrtku niso hoteli zgraditi ne novega Spaja ali Baden Badna, ne slovenske Toskane in ne slovenske Silicijeve doline. Ne, razumeli so, da morajo biti to, kar so. Identiteto kraja so prepoznali v čisti naravi, ki jo je razvoj obšel, in v lekarniški, zeliščarski tradiciji starega samostana Olimje z najstarejšo lekarno v tem delu Evrope. Rezultat tega dobrega razmisleka o identiteti kraja je blagovna znamka, ki ni le bolj ali manj umetna nalepka, ampak deluje zares kot gonilo razvoja. Ni naključje, da se je pospešen razvoj Podčetrtka začel takrat, ko so stare “atomske” toplice preimenovali v terme Olimia.
Ves ta razvoj se ni zgodil sam od sebe. Če je bil pravi premislek o identiteti kraja prvi dejavnik, je bil drugi dejavnik zelo dobra uigranost vseh vpletenih: občinske politike in uprave, razvojne lokomotive kraja podjetja Terme Olimia, domačih podjetnikov in vseh ostalih deležnikov. Najpomembnejši gonili razvoja v kraju ni bil kapital in niso bile investicije. Vse to je bilo pomembno, toda kot orodje. Glavno gonilo so bili preprosto ljudje z dobro idejo in odprtostjo za sodelovanje. Ne denar in ne beton, ampak ljudje s pametjo in srcem.
